181.

Program

8. septembra 1979

Koncert

Avstrija, Cingelc na Trati pri Borovljah

Ubald Vrabec: Dober večer

Pavel Kernjak: O, ti preburna ženska stvar

Oskar Dev: Šocej moj sel

Pavel Kernjak: Rož, Podjuna, Zila

Josip Kocjančič: Kam

Rado Simoniti: Pod jasnim soncem rdeča roža

Samo Vremšak: Ženka mi v goste gre

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Karol Pahor: Pa se sliš

Oskar Dev - Matija Tomc: Spov ptičke pojo

Luka Kramolc: Moj pobič je furman

ljudska: Bom šou na puanince

Luka Kramolc: Pesem o rojstvu

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Fran Venturini: Nocoj pa, oh, nocoj

Stanko Premrl: Zdravljica

Dragan Šuplevski: Rum, dum, dum

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

dirigent:

Matevž Fabijan

182.

Program

5. oktobra 1979

Proslava ob 30-letnici izdelovanja telefonskih aparatov Iskra

Kranj, Gorenjski sejem

Stanko Premrl: Zdravljica

Rado Simoniti: Nabrusimo kose

Ubald Vrabec: Dober večer

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Oskar Dev - Matija Tomc: Spov ptičke pojo

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

dirigent:

Matevž Fabijan

183.

Program

20. oktobra 1979

Proslava ob dnevu OZN

Kranj, kino Center

Stanko Premrl: Zdravljica

Rado Simoniti: Nabrusimo kose

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

dirigent:

Matevž Fabijan

184.

Program

27. oktobra 1979

Proslava ob 100-letnici gasilstva v Kranju

Kranj, Gorenjski sejem

Radovan Gobec: Vojna

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Matevž Fabijan

185.

Program

14. novembra 1979

Koncert ob 20-letnici Visoke šole za organizacijo dela Kranj

Kranj, občinska skupščina

Stanko Premrl: Zdravljica

Rado Simoniti: Nabrusimo kose

Josip Kocjančič: Kam

Pavel Kernjak: Rož, Podjuna, Zila

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Dragan Šuplevski: Rum, dum, dum

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

dirigent:

Matevž Fabijan

186.

Program

28. novembra 1979

VII. festival Revolucija in glasba

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Ubald Vrabec: Kastavska balada

dirigent:

Samo Hubad

sodeloval je:

Simfonični orkester RTV Ljubljana

Pavel Mihelčič: Revolucija in glasba; Sklepna prireditev sedmega festivala »Revolucija in glasba« s praizvedbami skladb Ubalda Vrabca, Rada Simonitija in Radovana Gobca

Delo, 1979/XXI, št. 281 (4.12.), str. 8

                Na predvečer dneva republike je bila v veliki dvorani Slovenske filharmonije sklepna prireditev sedmega festivala »Revolucija in glasba«. Pel je Akademski komorni zbor iz Kranja - njegov dirigent je Matevž Fabjan, igral je simfonični orkester RTV Ljubljana, solist je bil basist Ivan Sancin, dirigiral pa je Samo Hubad. Koncert so neposredno prenašali po radiju in televiziji, slišali pa smo tri novitete: Ubalda Vrabca »Kastavsko balado«, kantato za zbor in orkester, Rada Simonitija »Tako boš ležal kot ležiš« in »Domov bom šel«, dva samospeva za bas in orkester po besedilih Mateja Bora, za sklep pa še »Dražgoše«, simfonično pesnitev Radovana Gobca.

                Bila so to dela treh slovenskih skladateljev starejše generacije, tradicionalnih slogovnih usmeritev. Kastavska balada Ubalda Vrabca (1905) sicer ni ravno novo delo, sodeč po komentarju v (informativno nepopolni) programski knjižici, pa gre bržčas za krstno izvedbo. Delo je namreč odkupil odbor festivala »Revolucija in glasba«, medtem ko sta oba samospeva Rada Simonitija (1914) kot simfonična pesnitev Radovana Gobca (1909) deli, ki sta nastali po naročilu RTV Ljubljana.

                Vsa tri dela so sad skladateljev, ki jih poznamo predvsem po mojstrsko obvadanem (pravilno: obvladanem, op. M. M.) vokalnem kompozicijskem stavku. Čeravno se v svojem glasbenem jeziku zavestno oklepajo tradicije - pri čemer je zanimivo, da revolucionarna tematika ni bila zajeta v sodobnem muzikalnem izrazu, pa je izzvenel večer treh skladateljev kot enostavno in pregledno kompozicijsko delo, ki naj ima širok odmev v krogu glasbenih ljubiteljev.

                ...

187.

Program

10. decembra 1979

Koncert ob Tednu Glasbene mladine; Mladi mladim, ob 10-letnici Glasbene mladine Slovenije in 15-letnici Glasbene mladine Ljubljane

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Radovan Gobec: Naš spev

Peter Lipar: Človek v pokrajini

Jakob Jež: Zemski rod

Danilo Švara: Iz lepih časov

Radovan Gobec: Vojna

Rado Simoniti: Pod jasnim soncem rdeča roža

Carl Orff: Laudes creaturarum

Oskar Dev - Matija Tomc: Spov ptičke pojo

Samo Vremšak: Ženka mi v goste gre

Pavel Kernjak: Rož, Podjuna, Zila

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Stevan Mokranjac: X. rukovet

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Karol Pahor: Pa se sliš

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Matevž Fabijan

program je povezoval:

Rudi Kosmač

Peter Kušar: Mnenja, kritike, ocene; Kranjski akademski zbor

Dnevnik, 1979/XXVIII, št. 337 (12.12.), str. 5

                Z uvrstitvijo Akademskega komornega zbora iz Kranja, ki ga že več let uspešno vodi Matevž Fabijan, je abonma »Mladi mladim« napravil posrečeno potezo. Ne le zato, ker so izvajalci v resnici mladi in sestavljajo enega najboljših zborov pri nas, ampak še bolj zato, ker se koncertno življenje v Ljubljani še vse premalo ukvarja z vokalno muziko. No, kaže, da ravno dnevi našega tedna popravljajo zamujeno.

                Dirigent je, kot smo od njega pričakovali, razodel veliko skrb in odmerjeno natančnost v izobraževanju glasov, v temeljitem izganjanju grobih in naobvladanih izpadov v barvi in dikciji zvoka, kar je kajpak prva, tradicionalna nevarnost ljubiteljskega petja. Kako daleč in s kolikšno razločnostjo je v svojem namenu uspel, je morda najbolj preprosto pa razločno opozorila Kernjakova »Rož, Podjuna, Zila«, ki je ravno s potrebno distanco v deklamaciji fraze in s čisto linijo dosegla kar nanavadno presunljivost. Ob tej pesmi z njenim romantičnim odnosom do motiva so se druge, sodobnejše točke uglašale kot dovolj zanimiv splet starih in novih ustvarjalnih vidikov. Novitete Radovana Gobca »Naš spev«, Petra Liparja »Človek v pokrajini«, Jakoba Ježa »Zemski rod« (ta skladateljeva pesem je bila v mladinskem zboru že izvajana), Danila Švare »Iz lepih časov«; potem pa še Gobčeva »Vojna« in Simonitijeva »Pod jasnim soncem rdeča roža«, so govorile, kako počasi se pravzaprav velik del naše tvornosti pa tudi interpretacijski razgled, ki jim velja, prebija iz izročenih vezi, ustaljenih mentalitet. Ježeva pesem, recimo, s svojimi razmiki recitativa »petja« jasno razstavlja sporočilne in muzične smeri komponiranja. S tem pridobiva možnost za novo pomenljivost: gledališče, igra sredstev, daje vsaki frazi poseben smisel, ustvarja dobesedno novo mentaliteto glasbeniškega dejanja. Izvajalec je prisiljen, da v takšnem spoprijemu recitacije in petja, kot ga vodi Jež, popolnoma na novo prevrednoti tudi svoja lastna, preveč ustaljena doživljanja taktovske fraze. Morda je interpretacija pesmi celo premalo izrabila ostrino »stilnega« dialoga, ki ga zahteva podobna muzika. Zato, ker so ob njej zvenele pesmi, ki so po tehnični plati zahtevnejše, v svojem zvočnem jeziku, pa pogosto nemirna pa včasih nemočna borba še romantične mentalitete in novoklasicističnih dodatkov ter kompozicijskih obremenitev? Vsekakor bi pri postavitvah dirigent lahko tvegal več režijskega poguma, ostrejši, v barvi in protiigri bolj razgiban, dramatičnejši ritem. Bolj pestra muzikalna in izrazna animacija bi morda odkrila še večji format ansambla, ki ga odlikujejo krepko izoblikovani moški glasovi.

Pavel Mihelčič: Ubrani glasovi AKZ iz Kranja; Nastop Akademskega komornega zbora iz Kranja pod vodstvom Matevža Fabijana - 4 krstne izvedbe

Delo, 1979/XXI, št. 290 (14.12.), str. 9

                Glasbena mladina Ljubljane in GM Slovenije sta v okviru abonmaja »Mladi mladim« priredili koncertni večer Akademskega komornega zbora iz Kranja, ki ga vodi Matevž Fabijan. Postavljamo se zdaj že s tremi mešanimi akademskimi (študentskimi) pevskimi zbori ter z moškim akademskim zborom. V Mariboru imajo Akademski pevski zbor »Boris Kraigher«, v Ljubljani imamo Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« in Primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec«, v Kranju pa deluje zbor, ki še nima pravega imena - »Akademski komorni zbor«.

                Zbor šteje 26 ženskih in 26 moških glasov; po sestavi in tudi po zvoku že zdavnaj ne zveni več komorno. Tudi repertoar ne nagiba h komornemu muziciranju, marveč se v splošnem prilagaja repertoarni (programski) politiki slovenskih izstopajočih (skoraj praviloma) akademskih pevskih zborov. V prvem delu koncerta, ki se je začel z akademsko zamudo v veliki dvorani Slovenske filharmonije, smo prisluhnili skladbam slovenskih skladateljev z izjemo »Laudes creaturarum«, v drugem delu večera pa se je Akademski komorni zbor predstavil s priredbami ljudskih pesmi jugoslovanskih narodov.

                Uvodoma so bile na sporedu štiri zborovske novitete: Radovana Gobca »Naš spev«, Petra Liparja »Človek v pokrajini«, Jakoba Ježa »Zemski rod« in Danila Švare »Iz lepih časov«. Gobčeva je spevna, zborovsko hvaležno napisana skladba; Liparjeva je barvita; Ježeva, znana predvsem po inačici za mladinski zbor, je pripovedna; Švarova, ki je zelo zahtevna, pa učinkovito izhaja iz (Cankarjevega) besedila, v katerem najde izpeljave za muzikalno gradnjo.

                V prvem delu koncerta smo slišali še »Vojno« Radovana Gobca, angažirano glasbeno delo v učinkovito izpeljanem vokalnem stavku ter »Pod jasnim soncem rdeča roža« Rada Simonitija, spevno skladbo hvaležnih harmonskih okvirov. Zbor se je še zlasti razživel v drugem delu koncerta, ko sta kot najbolj uspeli izzveneli Kernjakova »Rož, Podjuna, Zila« in Vremšakova »Ziljska ohcet«. Zbor, ki ga je natančno vodil Matevž Fabijan, ima odlično dikcijo, v intonaciji je bilo še nekaj nezanesljivosti, medtem ko je ritmično zelo precizen, skoraj že na škodo bolj blagih dinamično agogičnih sprememb, ki bi skladbam dale še nekaj več interpretativne svežosti.

Franc Križnar: AKZ Kranj: zliti glasovi

GM, Revija Glasbene mladine Slovenije, 1979 (1979/80)/10, št. 4 (28.12.), str. 6

                Drugi abonmajski koncert Mladi mladim je bil ena od osrednjih prireditev Tedna GM. Mladi kranjski pevci, ki jih vodi odličen zborovski strokovnjak Matevž Fabijan, so pripravili v ta namen pravi praznik slovenske vokalne (po)ustvarjalnosti. S sočno recitacijo jim je priskočil na pomoč dramski igralec Rudi Kosmač. V zaokroženem pevskem večeru smo v prvem delu slišali kar nekaj slovenskih novitet, napisanih in posvečenih prav AKZ iz Kranja. Moderno, nič eksperimentalno je izzvenel prvi del koncerta (Gobec, Lipar, Jež, Švara, Simoniti) z edino tujo - Orffovo Laudes creaturarum. Drugi del je bil pravzaprav venček slovenskih narodnih pesmi z vložki iz zakladnice ostalih jugoslovanskih narodov. Vremšakovi Ženka mi v goste gre, Ziljska ohcet in Kernjakova Rož, Podjuna, Zila so pomenile praznik slovenskega petja. Mladi glasovi (52 po številu) so v mešanem sestavu zbora zaigrali že v prvem delu koncerta. In če že tam ni bilo zanje prav nič problematičnega, je bilo povsem upravičeno pričakovati, da v narodnih pesmih težav sploh ne bo. Res so se mladi glasovi tukaj zlili v homogeno celoto, ki se je Fabijanu odzivala v vseh možnih odtenkih. Dikcija zbora je tako prefinjena, da je bila uvrstitev v abonma povsem upravičena. V glasbeni Ljubljani pa je bila tokrat spet Glasbena mladina tista, ki je temu kvalitetnemu zboru omogočila nastop na odru Slovenske filharmonije. Zborovo 10-letno delovanje je bilo kronano z novim poustvarjalnim uspehom. Slišali so ga lahko po celi Sloveniji, saj je koncert AKZ Kranj iz velike dvorane SF neposredno prenašal prvi radijski program RTV Ljubljana.

188.

Program

26. decembra 1979

3. novoletni koncert

Kranj, kino Center

Ubald Vrabec: Dober večer

Oskar Dev - Matija Tomc: Spov ptičke pojo

Pavel Kernjak: O, ti preburna ženska stvar

Oskar Dev: Šocej moj sel

Samo Vremšak: Ženka mi v goste gre

ljudska: Bom šou na puanince

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Pavel Kernjak: Rož, Podjuna, Zila

France Marolt: Barčica

Zorko Prelovec: Oj, Doberdob

Rado Simoniti: Moje sarce

Radovan Gobec: Dekle na vrtu

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Emil Adamič: Belokranjsko narodno kolo

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Karol Pahor: Pa se sliš

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Rado Simoniti: Če ti umram

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Matevž Fabijan

program je povezoval:

Rudi Kosmač

189.

Program

17. januarja 1980

Koncert

Kranj, dom upokojencev

Ubald Vrabec: Dober večer

Oskar Dev - Matija Tomc: Spov ptičke pojo

ljudska: Bom šou na puanince

Karol Pahor: Pa se sliš

Oskar Dev: Šocej moj sel

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

France Marolt: Barčica

Zorko Prelovec: Oj, Doberdob

Rado Simoniti: Moje sarce

Radovan Gobec: Dekle na vrtu

Emil Adamič: Belokranjsko narodno kolo

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Matevž Fabijan

190.

Program

24. januarja 1980

Otvoritev prizidka kranjske gimnazije

Kranj, dvorana gimnazije

Radovan Gobec: Dekle na vrtu

Emil Adamič: Belokranjsko narodno kolo

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Matevž Fabijan

191.

Program

31. januarja 1980

Koncert

Trboje, kulturni dom

Ubald Vrabec: Dober večer

Oskar Dev - Matija Tomc: Spov ptičke pojo

Karol Pahor: Pa se sliš

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Pavel Kernjak: O, ti preburna ženska stvar

Rado Simoniti: Če ti umram

France Marolt: Barčica

Rado Simoniti: Moje sarce

Radovan Gobec: Dekle na vrtu

Emil Adamič: Belokranjsko narodno kolo

dirigent:

Matevž Fabijan

192.

Program

14. februarja 1980

Radijsko snemanje

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Ubald Vrabec: Kastavska balada

dirigent:

Samo Hubad

sodeloval je:

Simfonični orkester RTV Ljubljana

193.

Program

1. marca 1980

Koncert

Jesenice, gledališče Toneta Čufarja

Ubald Vrabec: Dober večer

Oskar Dev - Matija Tomc: Spov ptičke pojo

Oskar Dev: Šocej moj sel

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Rado Simoniti: Če ti umram

Josip Kocjančič: Kam

Karol Pahor: Pa se sliš

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

France Marolt: Barčica

Zorko Prelovec: Oj, Doberdob

Rado Simoniti: Moje sarce

Radovan Gobec: Dekle na vrtu

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Emil Adamič: Belokranjsko narodno kolo

Pavel Kernjak: Rož, Podjuna, Zila

ljudska: Bom šou na puanince

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Matevž Fabijan

F. Ropret: Izvirna domača pesem - dogodek na Jesenicah

Železar, 1980/XXIX, št. 9 (6.3.), str. 14

                V organizaciji Zveze kulturnih organizacij Jesenice je v soboto, 1. marca, v dvorani amaterskega gledališča Tone Čufar Jesenice gostoval akademski komorni zbor iz Kranja pod vodstvom profesorja Matevža Fabjana.

                Akademski komorni zbor Kranj sestavljajo študentje in dijaki višjih letnikov kranjske gimnazije ter pevci, ki so končali šolanje. Zbor šteje okoli 60 pevk in pevcev (nastopilo jih je 51), ki negujejo slovenske narodne in umetne pesmi, partizanske pesmi, narodne in umetne pesmi drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti ter tuje narodne in umetne pesmi od renesanse do najsodobnejših smeri. To je kratka izkaznica akademskega komornega zbora, ki ga že več kot deset let vodi zborovodja Matevž Fabijan. Zbor vsako leto pripravi dva koncertna programa, ki ju predstavi na koncertih v Kranju, na Gorenjskem in drugod po Sloveniji. Redno sodelujejo na občinskih in gorenjskih pevskih revijah in vseh pomembnejših prireditvah v Kranju in okolici. Zbor je za RTV Ljubljana posnel samostojno televizijsko oddajo, za ljubljanski radio pa okoli 80 pesmi.

                O kakovosti zbora govorijo številna priznanja. Na mariborskih tekmovanjih slovenskih pevskih zborov so pevke in pevci AKZ Kranj štirikrat prejeli srebrno plaketo, na zveznem tekmovanju radijskih posnetkov pevskih zborov v Beogradu (1976) so med mešanimi zbori dosegli prvo mesto, med vsemi zbori pa drugo mesto. Na jugoslovanskem tekmovanju Mokranjčevi dnevi v Negotinu - Srbija (1977) so Kranjčani zasedli tretje mesto. Istega leta so na evropskem tekmovanju v Italiji (Gorica) osvojili šesto mesto v polifoniji in sedmo mesto v kategoriji narodnih pesmi. Nastopali so še v Avstriji, Franciji in drugod. V preteklem letu je zbor prejel veliko Prešernovo plaketo.

                Koncert na Jesenicah se je začel z »akademsko« zamudo 15 minut (morda so čakali tiste, ki niso prišli?). Prisluhnili smo skladbam, ki so jih priredili slovenski skladatelji Ubald Vrabec Dober večer, Matija Tomc Spet tički pojo, Oskar Dev Šocej moj sel, Vinko Žganec Pjesme iz Medjimurja, Rado Simoniti Če ti umram, mojko (pravilno: majko, op. M. M.), Josip Kocijančič Kam, Karol Pahor Pa se sliš, Samo Vremšak Ziljska ohcet, France Marolt Barčica, Zorko Prelovec Oj, Doberdob, Rado Simoniti Moje sarce, Radovan Gobec Dekle na vrtu, Vasilij Mirk Še rožice so žalovale in Emil Adamič Belokranjsko narodno kolo.

                Zbor 26 ženskih in 25 moških glasov (v prvem delu koncerta jih je nastopilo nekaj manj?) po sestavi in tudi po zvoku ne zveni komorno. Tudi repertoarsko je presegel nivo komornega prepevanja. To je polnozveneči mešani pevski zbor z vsemi odlikami kvalitetnega zborovskega petja. Tokrat so se kranjski pevci predstavili samo s priredbami ljudskih pesmi jugoslovanskih narodov in narodnosti. Žal iz njihovega bogatega repertoarja nismo slišali še skladb tujih skladateljev. Vse, kar smo slišali na koncertu, je bilo na nivoju ugleda, ki ga imajo pevke in pevci iz Kranja, katere uspešno vodi natančni zborovodja Matevž Fabijan.

                Na sporedu so imeli spevne, zborovsko hvaležne skladbe, barvite, pripovedne, zvočno in tehnično zahtevne in učinkovite. Med boljše izvedene točke lahko uvrstimo Simonitijevo Če ti umram, majko, Pahorjevo  Pa se sliš, Vremšakovo Ziljsko ohcet iz prvega dela in Prelovčev Doberdob ter Adamičevo Belokranjsko narodno kolo iz drugega dela sporeda. To so skladbe, v katerih (pa tudi v drugih) so pevke in pevci pokazali odlično dikcijo (prav vsaka beseda je bila razumljiva), svežino, zanesljivo intonacijo, dober ritem, katerega ustvarjajo s preciznim izpolnjevanjem ritmičnih želja v vseh hitrih in počasnih tempih, pod diskretnim toda suverenim vodstvom zborovodja. Glede zvočnosti bi zbor moral poskrbeti za primerno številčno razmerje v moškem delu zbora, ker se čuti šibka basovska zasedba. V celoti je to vzoren, discipliniran zbor z dobro glasbeno tenkočutnostjo, s katero so zelo navdušili maloštevilne jeseniške ljubitelje zborovskega petja, ki so jih nagrajevali z dolgotrajnimi aplavzi, kar je pevce spodbudilo, da so na koncu koncerta zapeli še tri skladbe.

                Pred začetkom koncerta je pevce pozdravil predsednik Zveze kulturnih organizacij Jesenice Janez Ambrožič, članica amaterskega gledališča Tone Čufar pa jim je izročila šopek nageljnov.

194.

Program

14. marca 1980

Občinska revija pevskih zborov

Kranj, koncertna dvorana Delavskega doma

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Rado Simoniti: Moje sarce

Radovan Gobec: Vojna

Emil Adamič: Belokranjsko narodno kolo

dirigent:

Matevž Fabijan

195.

Program

11. aprila 1980

Naša pesem '80

Maribor, Unionska dvorana

Marijan Lipovšek: Sveti Štefan (obvezna pesem)

Karol Pahor: Očenaš hlapca Jerneja

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

dirigent:

Matevž Fabijan

uvrstitev:

92,5 točk (zlata plaketa)

Majda Struc: Bogata zborovska bera; Na naši pesmi 80 je sodelovalo 28 slovenskih zborov - Zlata odličja kranjskemu, koprskemu in ljubljanskemu zboru - Pevska zveza Slovenije

Delo, 1980/XXII, št. 88 (14.4.), str. 2

                ...

                Na 3 koncertih Naše pesmi so podelili 3 zlate plakete mesta Maribor in sicer: Akademskemu mešanemu komornemu zboru Kranj, ki je zbral 92,5 odstotka možnih točk, mešanemu pevskemu zboru Obala Koper - zbral je 94,83 odstotkov točke in Consortium musicum iz Ljubljane za osvojenih 93,83 odstotka točk.

                ...

Najboljši med najboljšimi

Glas, 1980/XXXIII, št. 29 (15.4.), str. 17

                Akademski komorni zbor iz Kranja je eden izmed treh zlatih nagrajencev letošnjega tekmovanja slovenskih odraslih pevskih zborov »Naša pesem«, ki je od petka do nedelje potekala v Mariboru. Zlati plaketi mesta Maribora sta prejela še mešani pevski zbor Obala Koper in Consortium musicum iz Ljubljane. Na koncertnem večeru so zbrali več kot 90 odstotkov možnih točk in zlato odličje jim pomeni pot na mednarodna tekmovanja in nastope. Mariborskega tekmovanja se je udeležilo 28 zborov in že sam izbor ni bil lahek, saj imamo v Sloveniji domala 800 zborov, z zborovskim petjem pa se ukvarja nekaj deset tisoč Slovencev.