181.

Program

8. septembra 1979

Koncert

Avstrija, Cingelc na Trati pri Borovljah

Ubald Vrabec: Dober večer

Pavel Kernjak: O, ti preburna ženska stvar

Oskar Dev: Šocej moj sel

Pavel Kernjak: Rož, Podjuna, Zila

Josip Kocjančič: Kam

Rado Simoniti: Pod jasnim soncem rdeča roža

Samo Vremšak: Ženka mi v goste gre

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Karol Pahor: Pa se sliš

Oskar Dev - Matija Tomc: Spov ptičke pojo

Luka Kramolc: Moj pobič je furman

ljudska: Bom šou na puanince

Luka Kramolc: Pesem o rojstvu

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Fran Venturini: Nocoj pa, oh, nocoj

Stanko Premrl: Zdravljica

Dragan Šuplevski: Rum, dum, dum

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

dirigent:

Matevž Fabijan

182.

Program

5. oktobra 1979

Proslava ob 30-letnici izdelovanja telefonskih aparatov Iskra

Kranj, Gorenjski sejem

Stanko Premrl: Zdravljica

Rado Simoniti: Nabrusimo kose

Ubald Vrabec: Dober večer

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Oskar Dev - Matija Tomc: Spov ptičke pojo

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

dirigent:

Matevž Fabijan

183.

Program

20. oktobra 1979

Proslava ob dnevu OZN

Kranj, kino Center

Stanko Premrl: Zdravljica

Rado Simoniti: Nabrusimo kose

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

dirigent:

Matevž Fabijan

184.

Program

27. oktobra 1979

Proslava ob 100-letnici gasilstva v Kranju

Kranj, Gorenjski sejem

Radovan Gobec: Vojna

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Matevž Fabijan

185.

Program

14. novembra 1979

Koncert ob 20-letnici Visoke šole za organizacijo dela Kranj

Kranj, občinska skupščina

Stanko Premrl: Zdravljica

Rado Simoniti: Nabrusimo kose

Josip Kocjančič: Kam

Pavel Kernjak: Rož, Podjuna, Zila

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Dragan Šuplevski: Rum, dum, dum

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

dirigent:

Matevž Fabijan

186.

Program

28. novembra 1979

VII. festival Revolucija in glasba

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Ubald Vrabec: Kastavska balada

dirigent:

Samo Hubad

sodeloval je:

Simfonični orkester RTV Ljubljana

Pavel Mihelčič: Revolucija in glasba; Sklepna prireditev sedmega festivala »Revolucija in glasba« s praizvedbami skladb Ubalda Vrabca, Rada Simonitija in Radovana Gobca

Delo, 1979/XXI, št. 281 (4.12.), str. 8

                Na predvečer dneva republike je bila v veliki dvorani Slovenske filharmonije sklepna prireditev sedmega festivala »Revolucija in glasba«. Pel je Akademski komorni zbor iz Kranja - njegov dirigent je Matevž Fabjan, igral je simfonični orkester RTV Ljubljana, solist je bil basist Ivan Sancin, dirigiral pa je Samo Hubad. Koncert so neposredno prenašali po radiju in televiziji, slišali pa smo tri novitete: Ubalda Vrabca »Kastavsko balado«, kantato za zbor in orkester, Rada Simonitija »Tako boš ležal kot ležiš« in »Domov bom šel«, dva samospeva za bas in orkester po besedilih Mateja Bora, za sklep pa še »Dražgoše«, simfonično pesnitev Radovana Gobca.

                Bila so to dela treh slovenskih skladateljev starejše generacije, tradicionalnih slogovnih usmeritev. Kastavska balada Ubalda Vrabca (1905) sicer ni ravno novo delo, sodeč po komentarju v (informativno nepopolni) programski knjižici, pa gre bržčas za krstno izvedbo. Delo je namreč odkupil odbor festivala »Revolucija in glasba«, medtem ko sta oba samospeva Rada Simonitija (1914) kot simfonična pesnitev Radovana Gobca (1909) deli, ki sta nastali po naročilu RTV Ljubljana.

                Vsa tri dela so sad skladateljev, ki jih poznamo predvsem po mojstrsko obvadanem (pravilno: obvladanem, op. M. M.) vokalnem kompozicijskem stavku. Čeravno se v svojem glasbenem jeziku zavestno oklepajo tradicije - pri čemer je zanimivo, da revolucionarna tematika ni bila zajeta v sodobnem muzikalnem izrazu, pa je izzvenel večer treh skladateljev kot enostavno in pregledno kompozicijsko delo, ki naj ima širok odmev v krogu glasbenih ljubiteljev.

                ...

187.

Program

10. decembra 1979

Koncert ob Tednu Glasbene mladine; Mladi mladim, ob 10-letnici Glasbene mladine Slovenije in 15-letnici Glasbene mladine Ljubljane

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Radovan Gobec: Naš spev

Peter Lipar: Človek v pokrajini

Jakob Jež: Zemski rod

Danilo Švara: Iz lepih časov

Radovan Gobec: Vojna

Rado Simoniti: Pod jasnim soncem rdeča roža

Carl Orff: Laudes creaturarum

Oskar Dev - Matija Tomc: Spov ptičke pojo

Samo Vremšak: Ženka mi v goste gre

Pavel Kernjak: Rož, Podjuna, Zila

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Stevan Mokranjac: X. rukovet

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Karol Pahor: Pa se sliš

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Matevž Fabijan

program je povezoval:

Rudi Kosmač

Peter Kušar: Mnenja, kritike, ocene; Kranjski akademski zbor

Dnevnik, 1979/XXVIII, št. 337 (12.12.), str. 5

                Z uvrstitvijo Akademskega komornega zbora iz Kranja, ki ga že več let uspešno vodi Matevž Fabijan, je abonma »Mladi mladim« napravil posrečeno potezo. Ne le zato, ker so izvajalci v resnici mladi in sestavljajo enega najboljših zborov pri nas, ampak še bolj zato, ker se koncertno življenje v Ljubljani še vse premalo ukvarja z vokalno muziko. No, kaže, da ravno dnevi našega tedna popravljajo zamujeno.

                Dirigent je, kot smo od njega pričakovali, razodel veliko skrb in odmerjeno natančnost v izobraževanju glasov, v temeljitem izganjanju grobih in naobvladanih izpadov v barvi in dikciji zvoka, kar je kajpak prva, tradicionalna nevarnost ljubiteljskega petja. Kako daleč in s kolikšno razločnostjo je v svojem namenu uspel, je morda najbolj preprosto pa razločno opozorila Kernjakova »Rož, Podjuna, Zila«, ki je ravno s potrebno distanco v deklamaciji fraze in s čisto linijo dosegla kar nanavadno presunljivost. Ob tej pesmi z njenim romantičnim odnosom do motiva so se druge, sodobnejše točke uglašale kot dovolj zanimiv splet starih in novih ustvarjalnih vidikov. Novitete Radovana Gobca »Naš spev«, Petra Liparja »Človek v pokrajini«, Jakoba Ježa »Zemski rod« (ta skladateljeva pesem je bila v mladinskem zboru že izvajana), Danila Švare »Iz lepih časov«; potem pa še Gobčeva »Vojna« in Simonitijeva »Pod jasnim soncem rdeča roža«, so govorile, kako počasi se pravzaprav velik del naše tvornosti pa tudi interpretacijski razgled, ki jim velja, prebija iz izročenih vezi, ustaljenih mentalitet. Ježeva pesem, recimo, s svojimi razmiki recitativa »petja« jasno razstavlja sporočilne in muzične smeri komponiranja. S tem pridobiva možnost za novo pomenljivost: gledališče, igra sredstev, daje vsaki frazi poseben smisel, ustvarja dobesedno novo mentaliteto glasbeniškega dejanja. Izvajalec je prisiljen, da v takšnem spoprijemu recitacije in petja, kot ga vodi Jež, popolnoma na novo prevrednoti tudi svoja lastna, preveč ustaljena doživljanja taktovske fraze. Morda je interpretacija pesmi celo premalo izrabila ostrino »stilnega« dialoga, ki ga zahteva podobna muzika. Zato, ker so ob njej zvenele pesmi, ki so po tehnični plati zahtevnejše, v svojem zvočnem jeziku, pa pogosto nemirna pa včasih nemočna borba še romantične mentalitete in novoklasicističnih dodatkov ter kompozicijskih obremenitev? Vsekakor bi pri postavitvah dirigent lahko tvegal več režijskega poguma, ostrejši, v barvi in protiigri bolj razgiban, dramatičnejši ritem. Bolj pestra muzikalna in izrazna animacija bi morda odkrila še večji format ansambla, ki ga odlikujejo krepko izoblikovani moški glasovi.

Pavel Mihelčič: Ubrani glasovi AKZ iz Kranja; Nastop Akademskega komornega zbora iz Kranja pod vodstvom Matevža Fabijana - 4 krstne izvedbe

Delo, 1979/XXI, št. 290 (14.12.), str. 9

                Glasbena mladina Ljubljane in GM Slovenije sta v okviru abonmaja »Mladi mladim« priredili koncertni večer Akademskega komornega zbora iz Kranja, ki ga vodi Matevž Fabijan. Postavljamo se zdaj že s tremi mešanimi akademskimi (študentskimi) pevskimi zbori ter z moškim akademskim zborom. V Mariboru imajo Akademski pevski zbor »Boris Kraigher«, v Ljubljani imamo Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« in Primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec«, v Kranju pa deluje zbor, ki še nima pravega imena - »Akademski komorni zbor«.

                Zbor šteje 26 ženskih in 26 moških glasov; po sestavi in tudi po zvoku že zdavnaj ne zveni več komorno. Tudi repertoar ne nagiba h komornemu muziciranju, marveč se v splošnem prilagaja repertoarni (programski) politiki slovenskih izstopajočih (skoraj praviloma) akademskih pevskih zborov. V prvem delu koncerta, ki se je začel z akademsko zamudo v veliki dvorani Slovenske filharmonije, smo prisluhnili skladbam slovenskih skladateljev z izjemo »Laudes creaturarum«, v drugem delu večera pa se je Akademski komorni zbor predstavil s priredbami ljudskih pesmi jugoslovanskih narodov.

                Uvodoma so bile na sporedu štiri zborovske novitete: Radovana Gobca »Naš spev«, Petra Liparja »Človek v pokrajini«, Jakoba Ježa »Zemski rod« in Danila Švare »Iz lepih časov«. Gobčeva je spevna, zborovsko hvaležno napisana skladba; Liparjeva je barvita; Ježeva, znana predvsem po inačici za mladinski zbor, je pripovedna; Švarova, ki je zelo zahtevna, pa učinkovito izhaja iz (Cankarjevega) besedila, v katerem najde izpeljave za muzikalno gradnjo.

                V prvem delu koncerta smo slišali še »Vojno« Radovana Gobca, angažirano glasbeno delo v učinkovito izpeljanem vokalnem stavku ter »Pod jasnim soncem rdeča roža« Rada Simonitija, spevno skladbo hvaležnih harmonskih okvirov. Zbor se je še zlasti razživel v drugem delu koncerta, ko sta kot najbolj uspeli izzveneli Kernjakova »Rož, Podjuna, Zila« in Vremšakova »Ziljska ohcet«. Zbor, ki ga je natančno vodil Matevž Fabijan, ima odlično dikcijo, v intonaciji je bilo še nekaj nezanesljivosti, medtem ko je ritmično zelo precizen, skoraj že na škodo bolj blagih dinamično agogičnih sprememb, ki bi skladbam dale še nekaj več interpretativne svežosti.

Franc Križnar: AKZ Kranj: zliti glasovi

GM, Revija Glasbene mladine Slovenije, 1979 (1979/80)/10, št. 4 (28.12.), str. 6

                Drugi abonmajski koncert Mladi mladim je bil ena od osrednjih prireditev Tedna GM. Mladi kranjski pevci, ki jih vodi odličen zborovski strokovnjak Matevž Fabijan, so pripravili v ta namen pravi praznik slovenske vokalne (po)ustvarjalnosti. S sočno recitacijo jim je priskočil na pomoč dramski igralec Rudi Kosmač. V zaokroženem pevskem večeru smo v prvem delu slišali kar nekaj slovenskih novitet, napisanih in posvečenih prav AKZ iz Kranja. Moderno, nič eksperimentalno je izzvenel prvi del koncerta (Gobec, Lipar, Jež, Švara, Simoniti) z edino tujo - Orffovo Laudes creaturarum. Drugi del je bil pravzaprav venček slovenskih narodnih pesmi z vložki iz zakladnice ostalih jugoslovanskih narodov. Vremšakovi Ženka mi v goste gre, Ziljska ohcet in Kernjakova Rož, Podjuna, Zila so pomenile praznik slovenskega petja. Mladi glasovi (52 po številu) so v mešanem sestavu zbora zaigrali že v prvem delu koncerta. In če že tam ni bilo zanje prav nič problematičnega, je bilo povsem upravičeno pričakovati, da v narodnih pesmih težav sploh ne bo. Res so se mladi glasovi tukaj zlili v homogeno celoto, ki se je Fabijanu odzivala v vseh možnih odtenkih. Dikcija zbora je tako prefinjena, da je bila uvrstitev v abonma povsem upravičena. V glasbeni Ljubljani pa je bila tokrat spet Glasbena mladina tista, ki je temu kvalitetnemu zboru omogočila nastop na odru Slovenske filharmonije. Zborovo 10-letno delovanje je bilo kronano z novim poustvarjalnim uspehom. Slišali so ga lahko po celi Sloveniji, saj je koncert AKZ Kranj iz velike dvorane SF neposredno prenašal prvi radijski program RTV Ljubljana.

188.

Program

26. decembra 1979

3. novoletni koncert

Kranj, kino Center

Ubald Vrabec: Dober večer

Oskar Dev - Matija Tomc: Spov ptičke pojo

Pavel Kernjak: O, ti preburna ženska stvar

Oskar Dev: Šocej moj sel

Samo Vremšak: Ženka mi v goste gre

ljudska: Bom šou na puanince

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Pavel Kernjak: Rož, Podjuna, Zila

France Marolt: Barčica

Zorko Prelovec: Oj, Doberdob

Rado Simoniti: Moje sarce

Radovan Gobec: Dekle na vrtu

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Emil Adamič: Belokranjsko narodno kolo

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Karol Pahor: Pa se sliš

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Rado Simoniti: Če ti umram

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Matevž Fabijan

program je povezoval:

Rudi Kosmač

189.

Program

17. januarja 1980

Koncert

Kranj, dom upokojencev

Ubald Vrabec: Dober večer

Oskar Dev - Matija Tomc: Spov ptičke pojo

ljudska: Bom šou na puanince

Karol Pahor: Pa se sliš

Oskar Dev: Šocej moj sel

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

France Marolt: Barčica

Zorko Prelovec: Oj, Doberdob

Rado Simoniti: Moje sarce

Radovan Gobec: Dekle na vrtu

Emil Adamič: Belokranjsko narodno kolo

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Matevž Fabijan

190.

Program

24. januarja 1980

Otvoritev prizidka kranjske gimnazije

Kranj, dvorana gimnazije

Radovan Gobec: Dekle na vrtu

Emil Adamič: Belokranjsko narodno kolo

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Matevž Fabijan

191.

Program

31. januarja 1980

Koncert

Trboje, kulturni dom

Ubald Vrabec: Dober večer

Oskar Dev - Matija Tomc: Spov ptičke pojo

Karol Pahor: Pa se sliš

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Pavel Kernjak: O, ti preburna ženska stvar

Rado Simoniti: Če ti umram

France Marolt: Barčica

Rado Simoniti: Moje sarce

Radovan Gobec: Dekle na vrtu

Emil Adamič: Belokranjsko narodno kolo

dirigent:

Matevž Fabijan

192.

Program

14. februarja 1980

Radijsko snemanje

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Ubald Vrabec: Kastavska balada

dirigent:

Samo Hubad

sodeloval je:

Simfonični orkester RTV Ljubljana

193.

Program

1. marca 1980

Koncert

Jesenice, gledališče Toneta Čufarja

Ubald Vrabec: Dober večer

Oskar Dev - Matija Tomc: Spov ptičke pojo

Oskar Dev: Šocej moj sel

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Rado Simoniti: Če ti umram

Josip Kocjančič: Kam

Karol Pahor: Pa se sliš

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

France Marolt: Barčica

Zorko Prelovec: Oj, Doberdob

Rado Simoniti: Moje sarce

Radovan Gobec: Dekle na vrtu

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Emil Adamič: Belokranjsko narodno kolo

Pavel Kernjak: Rož, Podjuna, Zila

ljudska: Bom šou na puanince

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Matevž Fabijan

F. Ropret: Izvirna domača pesem - dogodek na Jesenicah

Železar, 1980/XXIX, št. 9 (6.3.), str. 14

                V organizaciji Zveze kulturnih organizacij Jesenice je v soboto, 1. marca, v dvorani amaterskega gledališča Tone Čufar Jesenice gostoval akademski komorni zbor iz Kranja pod vodstvom profesorja Matevža Fabjana.

                Akademski komorni zbor Kranj sestavljajo študentje in dijaki višjih letnikov kranjske gimnazije ter pevci, ki so končali šolanje. Zbor šteje okoli 60 pevk in pevcev (nastopilo jih je 51), ki negujejo slovenske narodne in umetne pesmi, partizanske pesmi, narodne in umetne pesmi drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti ter tuje narodne in umetne pesmi od renesanse do najsodobnejših smeri. To je kratka izkaznica akademskega komornega zbora, ki ga že več kot deset let vodi zborovodja Matevž Fabijan. Zbor vsako leto pripravi dva koncertna programa, ki ju predstavi na koncertih v Kranju, na Gorenjskem in drugod po Sloveniji. Redno sodelujejo na občinskih in gorenjskih pevskih revijah in vseh pomembnejših prireditvah v Kranju in okolici. Zbor je za RTV Ljubljana posnel samostojno televizijsko oddajo, za ljubljanski radio pa okoli 80 pesmi.

                O kakovosti zbora govorijo številna priznanja. Na mariborskih tekmovanjih slovenskih pevskih zborov so pevke in pevci AKZ Kranj štirikrat prejeli srebrno plaketo, na zveznem tekmovanju radijskih posnetkov pevskih zborov v Beogradu (1976) so med mešanimi zbori dosegli prvo mesto, med vsemi zbori pa drugo mesto. Na jugoslovanskem tekmovanju Mokranjčevi dnevi v Negotinu - Srbija (1977) so Kranjčani zasedli tretje mesto. Istega leta so na evropskem tekmovanju v Italiji (Gorica) osvojili šesto mesto v polifoniji in sedmo mesto v kategoriji narodnih pesmi. Nastopali so še v Avstriji, Franciji in drugod. V preteklem letu je zbor prejel veliko Prešernovo plaketo.

                Koncert na Jesenicah se je začel z »akademsko« zamudo 15 minut (morda so čakali tiste, ki niso prišli?). Prisluhnili smo skladbam, ki so jih priredili slovenski skladatelji Ubald Vrabec Dober večer, Matija Tomc Spet tički pojo, Oskar Dev Šocej moj sel, Vinko Žganec Pjesme iz Medjimurja, Rado Simoniti Če ti umram, mojko (pravilno: majko, op. M. M.), Josip Kocijančič Kam, Karol Pahor Pa se sliš, Samo Vremšak Ziljska ohcet, France Marolt Barčica, Zorko Prelovec Oj, Doberdob, Rado Simoniti Moje sarce, Radovan Gobec Dekle na vrtu, Vasilij Mirk Še rožice so žalovale in Emil Adamič Belokranjsko narodno kolo.

                Zbor 26 ženskih in 25 moških glasov (v prvem delu koncerta jih je nastopilo nekaj manj?) po sestavi in tudi po zvoku ne zveni komorno. Tudi repertoarsko je presegel nivo komornega prepevanja. To je polnozveneči mešani pevski zbor z vsemi odlikami kvalitetnega zborovskega petja. Tokrat so se kranjski pevci predstavili samo s priredbami ljudskih pesmi jugoslovanskih narodov in narodnosti. Žal iz njihovega bogatega repertoarja nismo slišali še skladb tujih skladateljev. Vse, kar smo slišali na koncertu, je bilo na nivoju ugleda, ki ga imajo pevke in pevci iz Kranja, katere uspešno vodi natančni zborovodja Matevž Fabijan.

                Na sporedu so imeli spevne, zborovsko hvaležne skladbe, barvite, pripovedne, zvočno in tehnično zahtevne in učinkovite. Med boljše izvedene točke lahko uvrstimo Simonitijevo Če ti umram, majko, Pahorjevo  Pa se sliš, Vremšakovo Ziljsko ohcet iz prvega dela in Prelovčev Doberdob ter Adamičevo Belokranjsko narodno kolo iz drugega dela sporeda. To so skladbe, v katerih (pa tudi v drugih) so pevke in pevci pokazali odlično dikcijo (prav vsaka beseda je bila razumljiva), svežino, zanesljivo intonacijo, dober ritem, katerega ustvarjajo s preciznim izpolnjevanjem ritmičnih želja v vseh hitrih in počasnih tempih, pod diskretnim toda suverenim vodstvom zborovodja. Glede zvočnosti bi zbor moral poskrbeti za primerno številčno razmerje v moškem delu zbora, ker se čuti šibka basovska zasedba. V celoti je to vzoren, discipliniran zbor z dobro glasbeno tenkočutnostjo, s katero so zelo navdušili maloštevilne jeseniške ljubitelje zborovskega petja, ki so jih nagrajevali z dolgotrajnimi aplavzi, kar je pevce spodbudilo, da so na koncu koncerta zapeli še tri skladbe.

                Pred začetkom koncerta je pevce pozdravil predsednik Zveze kulturnih organizacij Jesenice Janez Ambrožič, članica amaterskega gledališča Tone Čufar pa jim je izročila šopek nageljnov.

194.

Program

14. marca 1980

Občinska revija pevskih zborov

Kranj, koncertna dvorana Delavskega doma

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Rado Simoniti: Moje sarce

Radovan Gobec: Vojna

Emil Adamič: Belokranjsko narodno kolo

dirigent:

Matevž Fabijan

195.

Program

11. aprila 1980

Naša pesem '80

Maribor, Unionska dvorana

Marijan Lipovšek: Sveti Štefan (obvezna pesem)

Karol Pahor: Očenaš hlapca Jerneja

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

dirigent:

Matevž Fabijan

uvrstitev:

92,5 točk (zlata plaketa)

Majda Struc: Bogata zborovska bera; Na naši pesmi 80 je sodelovalo 28 slovenskih zborov - Zlata odličja kranjskemu, koprskemu in ljubljanskemu zboru - Pevska zveza Slovenije

Delo, 1980/XXII, št. 88 (14.4.), str. 2

                ...

                Na 3 koncertih Naše pesmi so podelili 3 zlate plakete mesta Maribor in sicer: Akademskemu mešanemu komornemu zboru Kranj, ki je zbral 92,5 odstotka možnih točk, mešanemu pevskemu zboru Obala Koper - zbral je 94,83 odstotkov točke in Consortium musicum iz Ljubljane za osvojenih 93,83 odstotka točk.

                ...

Najboljši med najboljšimi

Glas, 1980/XXXIII, št. 29 (15.4.), str. 17

                Akademski komorni zbor iz Kranja je eden izmed treh zlatih nagrajencev letošnjega tekmovanja slovenskih odraslih pevskih zborov »Naša pesem«, ki je od petka do nedelje potekala v Mariboru. Zlati plaketi mesta Maribora sta prejela še mešani pevski zbor Obala Koper in Consortium musicum iz Ljubljane. Na koncertnem večeru so zbrali več kot 90 odstotkov možnih točk in zlato odličje jim pomeni pot na mednarodna tekmovanja in nastope. Mariborskega tekmovanja se je udeležilo 28 zborov in že sam izbor ni bil lahek, saj imamo v Sloveniji domala 800 zborov, z zborovskim petjem pa se ukvarja nekaj deset tisoč Slovencev.

Pavel Mihelčič: Zborovsko tekmovanje odkrilo »zlate zbore«; Šesto tekmovanje pevskih zborov Slovenije v Mariboru »Naša pesem 1980«  - Zlati so AKZ iz Kranja, »Obala« iz Kopra in »Consortium musicum«

Delo, 1980/XXII, št. 89 (15.4.), str. 8

                ...

                V Mariboru so podelili tri prva mesta, tri zlate plakete mesta Maribora. Vse tri plakete so si prislužili mešani pevski zbori. Zlata odličja so torej prejeli: akademsko  komorni zbor iz Kranja, ki ga vodi zborovodja Matevž Fabijan, mešani pevski zbor »Obala« iz Kopra, ki ga vodi zborovodja Mirko Slosar ter mešani pevski zbor »Consortium musicum« iz Ljubljane, ki ga vodi zborovodja Mirko Cuderman. Slednji je zlato plaketo prvič prejel na mariborskem tekmovanju pred dvema letoma; akademski komorni zbor iz Kranja ter mešani pevski zbor »Obala« iz Kopra pa sta zlati plaketi prejela prvič. Do zlatih priznanj oba zbora nista prišla naključno. Oba sta že prejšnja leta opozarjala nase, predvsem zaradi tehtnega, strokovnega in muzikalnega vodstva.

                ...

                Od zlatih zborov sem v Mariboru prisluhnil le dvema: mešanemu pevskemu zboru »Obala« in mešanemu pevskemu zboru »Consortium musicum«. Omenim naj, da sem slišal nedeljene pohvale tudi za Akademski komorni zbor iz Kranja. Če strnem misel, ki ni bila osamljena, potem naj zapišem, da so vsi trije imenovani zbori v Mariboru prikazali napredek v dveh smereh: v interpretaciji ter v zborovski zvočnosti...

Marko Studen: Naša pesem 80; Tekmovanje slovenskih pevskih zborov

Glas, 1980/XXXIII, št. 30 (18.4.), str. 5

                ...

                Tako so najvišja priznanja - Zlate plakete mesta Maribor - prejeli trije mešani znori: »Akademski komorni zbor« iz Kranja, Mešani zbor »Obala« iz Kopra in mešani zbor »Consortium musicum« iz Ljubljane. Predstavljena izvajalska kvaliteta gotovo presega tudi slovenska merila, še zlasti v primerjavi z nastopom zagrebškega akademskega zbora »Ivan Goran Kovačič«, ki je nastopil s (sproščujočim?) programom izven konkurence...

                Iz Gorenjske sta se tekmovanja udeležila dva zbora: kranjski mešani zbor in jeseniški ženski zbor - ta je za svoj nastop prejel bronasto plaketo.

                Akademski komorni zbor iz Kranja je z zlato plaketo mesta Maribor kronal svoja dolgoletna marljiva prizadevanja in poglobljeno strokovno delo. Zbor je sicer v Mariboru tekmoval že štirikrat, vsakokrat je prejel srebrno plaketo, a se mu do letos ni uspelo povzpeti na najvišjo stopnico in se s tem uvrstiti med tiste jugoslovanske zbore, ki lahko zastopajo našo državo na gostovanjih in tekmovanjih v inozemstvu. Petkov nastop zbora je bil pravi življenjski podvig. Že izvajanje obvezne Lipovškove skladbe je v polni luči osvetlilo zborove vrline (teh v naših prireditvenih prostorih sploh ni mogoče predstaviti v pravi meri!): precizno intonacijo in harmonsko sozvočje, poln, barvno bogat in obenem celovito izenačen zborovski zvok, mladostni polet in poustvarjalno muzikalno zrelost. Domišljen interpretacijski koncept Pahorjevega Očenaša hlapca Jerneja je napravil globok vtis, v izvedbi pa presegel pričakovanja. Glasbeniške spretnosti zbora pod vodstvom Matevža Fabijana so se še posebej izkazale v izvajanju Gallusovega madrigala na neobičajno virtuozen način...

Peter Kušar: »Naša pesem 80«; Tekmovanje pevskih zborov; Mariborska srečanja

Dnevnik, 1980/XXIX, št. 110 (21.4.), str. 14

                Na treh koncertih Naše pesmi 80 so zlate plakete mesta Maribor prejeli Akademski mešani komorni zbor Kranj, mešani zbor »Obala« iz Kopra in Consortium musicum iz Ljubljane. Srebrna odličja je žirija namenila trem zborom, šest zborov je dobilo bronasta priznanja.

                ... Nisem slišal kranjskega akademskega zbora, o katerem so mnenja pričala, da je uspel razgibati svoj temperament...

M(arija) Volčjak: »Zlati« zbor vadi v neustreznem prostoru; Uspeh poveča odgovornost

Glas, 1980/XXXIII, št. 36 (9.5.), str. 9

                Razburljivo. Na tihem smo že upali, toda veliko je odvisno od trenutnega razpoloženja. Velika želja je bila, predvsem tistih, ki že dolgo pojejo v zboru. Bolj občutijo uspeh. Vsekakor je bilo razpoloženje navdušujoče, nam je »zlati« trenutek opisal Matevž Fabjan, ki je po desetih letih popeljal Akademski komorni zbor iz Kranja do velikega uspeha, zlatega zmagovalca mariborskega tekmovanja slovenskih odraslih pevskih zborov.

                Tekmovanje je vrh, proti kateremu stremi vsak zbor, pot navzgor, cilj, ki ga skuša doseči. Tak vrh je posebej za mlade velika spodbuda. Lahko pa je tekmovanje hudo razočaranje, saj je veliko odvisno od trenutka, ko vse delo na odru dobi svoj smisel. Na nastop smo se dobro pripravili, vsak član zbora je čutil, da program zna, tveganje je bilo manjše. Strokovnjaki so interpretacijo zelo dobro ocenili, da je v dvorani zazvenelo, je gotovo posledica sproščenosti, družabnosti, ki druži te mlade ljudi in se začenja že na vaji, o uspehu niza misli Matevž Fabjan.

                Štirikrat je zbor v Mariboru prejel srebrno plaketo, tokrat eno izmed treh zlatih in postal najboljši med najboljšimi. Široko mu je odprta pot na mednarodna tekmovanja in nastope. Priznanje torej, ki nekaj velja, saj bodo zbor dve leti merili po tem, kar je dosegel na tekmovanju.

                V tistem navdušujočem trenutku je bilo pozabljeno trdo delo. Sleherni izmed šestdesetih je dejal, da ure vaj, ki vzamejo toliko prostega časa, niso bile zaman, da je vredno peti. Navdušenje, ki ga ne bodo pozabili, počasi prekriva vsakdanjik. Dve uri vaj dvakrat na teden, ko se jih šestdeset stoje drenja v tesnem šolskem razredu. Znova, kolikokrat že, se sprašujejo, ali res v Kranju zanje ni boljšega prostora, v katerem bi pesem vse drugače zvenela.

                Prostor lahko veliko vzame in veliko da. Premajhen ubija zbor. Ko so pred desetimi leti začeli, jih je bilo štiriindvajset, danes jih je šestdeset. Gimnazijska učilnica je zato za vaje že zdavnaj neustrezna, čeprav imajo v gimnaziji zanje veliko razumevanja. Pred nastopi si »privoščijo« dvorano v Delavskem domu. Da bi tam redno vadili, ni misliti. Vmes je denar. Vendar je prav Delavski dom zanje najboljša možnost, ne le zaradi prostora, tudi zaradi bližine. Pripeljejo se od vsepovsod, veliko iz Ljubljane, kjer študirajo. Po vaji hitijo na zadnji avtobus. Planina, ki so jim jo ponudili lani, je zato zelo od rok.

                Res žalostno je, da se mora zbor otepati s takimi težavami. Ob uspehu toliko bolj. Kako grenka je izkušnja, da hude težave hromijo zagnano delo, da utegnejo privesti celo do razpada uspešne skupine.

                Uspeh! Izpolnjena je velika želja. Akademski komorni zbor je lani praznoval desetletnico, ki je že sama po sebi nekakšen mejnik. Kaj sedaj?

                Uspeh poveča odgovornost, pravi Matevž Fabjan. Tudi pevci se zavedajo, da je dobro že premalo za vsak naslednji nastop. Odgovornost pa daje program sam. Seveda, če se vsidra v zavest, da ga je treba doseči. Program Akademskega komornega zbora je zahteven. Poseganje po njem tvorijo veselje do petja, zanimanje za glasbo, resno delo in dobro vodstvo. Poseben pomen pripisujejo pripadnosti skupini. Matevž Fabjan pravi, da je moč z mlado skupino veliko narediti, saj je hitro dojemljiva za novosti, za sodobne poskuse. Če kdo, morajo mladi vzgajati okus glasbenega občinstva. Tudi vprašanje, ali je stopnjevanje obveznosti iz leta v leto, še navdušenje ali morda že ni pretežko breme, se pri mladih ne zastavi tako hitro kot pri starejših zborih. Mladi pač radi preizkušajo svoje moči, se lotevajo težkih poti.

                Zbor je danes dobro upeta skupina, ki se zaveda odgovornosti zehtevnega programa, zato je vprašanje, kaj sedaj, neumestno! Ohranili bodo narejeno, pisan program slovenske pesmi od začetka 16. stoletja do sodobnih poskusov, ki ga poživljajo narodne pesmi. Dodali so sodobna jugoslovanska dela. Motiv bodo nastopi.

                Posebej vznemirljivi so doma. Če so se pred leti še bali velike dvorane kina Center, danes strahu, da bodo sedeži prazni ni več. Morda najboljši dokaz dvomljivcem, ki menijo, da je treba slediti le sočasnemu okusu poslušalstva in ga ne presenečati z novostmi, razvijati torej glasbeni okus. Vsaka pesem je pač lepa, če je lepo zapeta.

196.

Program

16. aprila 1980

Radijsko snemanje

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Marijan Lipovšek: Sveti Štefan

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

dirigent:

Matevž Fabijan

197.

Program

25. aprila 1980

Proslava ob 50-letnici Tekstilne šole v Kranju

Kranj, tekstilna šola

Stanko Premrl: Zdravljica

Rado Simoniti: Pesem o Titu

Radovan Gobec: Vojna

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Emil Adamič: Belokranjsko narodno kolo

dirigent:

Matevž Fabijan

198.

Program

25. aprila 1980

Proslava ob poimenovanju partizanske brigade po Borisu Kraigherju

Kranj, občinska skupščina

Himna

Sveto Marolt - Radovan Gobec: Pesem XIV. divizije

Rado Simoniti: Pesem o Titu

Oskar Danon: Zastava partije

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

Stanko Premrl: Zdravljica

brez dirigenta

199.

Program

25. maja 1980

Proslava ob poimenovanju brigade teritorialne obrambe po Lojzetu Kebetu

Kranj, Trg revolucije

Rado Simoniti: Pesem o Titu

Sveto Marolt - Radovan Gobec: Pesem XIV. divizije

Rado Simoniti: Nabrusimo kose

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

dirigent:

Matevž Fabijan

200.

Program

5. junija 1980

Proslava ob sprejemu vlaka bratstva in enotnosti

Kranj, Trg revolucije

Nikola Hercigonja: Jugoslavijo

Rado Simoniti: Pesem o Titu

Druže Tito mi ti se kunemo

dirigent:

Matevž Fabijan

sodeloval je:

Ivan Šepetavc, harmonika

201.

Program

7. junija 1980

11. letni koncert

Kranj, kino Center

Nikola Hercigonja: Jugoslavijo

Karol Pahor: Naša četa

Makso Pirnik: Smrt v Brdih

Zorko Prelovec: Oj, Doberdob

Karol Pahor: Očenaš hlapca Jerneja

Marijan Lipovšek: Sveti Štefan

Radovan Gobec: Vojna

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Claudio Monteverdi: Lasciate mi morire

Stevan Mokranjac: Opelo

Stevan Mokranjac: V. rukovet

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Radovan Gobec: Dekle na vrtu

Emil Adamič: Belokranjsko narodno kolo

Karol Pahor: Pa se sliš

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

dirigent:

Matevž Fabijan

program je povezoval:

Rudi Kosmač

NŠ (Nataša Škofic): Jutri koncert Akademskega zbora

Glas, 1980/XXXIII, št. 44 (6.6.), str. 5

                Kranj - Akademski komorni zbor Kranj pod vodstvom dirigenta Matevža Fabjana bo imel jutri, 7. junija, ob 20. uri v kinu Center svoj enajsti letni koncert. Poslušalcem bodo predstavili pesmi, ki so jih naštudirali za mariborsko tekmovanje odraslih pevskih zborov, kjer so prejeli zlato odličje. Tudi ostale pesmi so plod trdega dela šestdesetih mladih Kranjčanov, zavesti, da petje krepi mladega človeka in da v njem budi smisel za lepoto in ne nazadnje zavesti pripadnosti Titovemu narodu. Spominu tovariša Tita bo posvečen jutrišnji koncert, zato prvi del sestavljajo borbene, revolucionarne in herojske pesmi, od popularne Jugoslavije do Očenaša hlapca Jerneja. Drugi del koncertnega sporeda sestavljajo narodne in umetne pesmi iz zakladnice slovenskih in jugoslovanskih avtorjev. Z umetniško besedo bo koncert povezoval dramski igralec Rudi Kosmač, s čimer bo ustvaril svečano, a prijetno vzdušje.

                Z jutrišnjim koncertom pa se delo zbora v letošnji sezoni še ne bo zaključilo. Vaje bodo tekle še ves junij, saj bo Akademski komorni zbor koncem junija nastopil pred zahtevnim poslušalstvom v gradu Bistra, septembra pa bo vrnil obisk nizozemskemu zboru, ki je lansko jesen gostoval v Kranju. Nizozemcem želi predstaviti del naše pevske kulture, jim zapeti slovenske ljudske pesmi, pa tudi nekaj sodobnih del. Za vse te nastope pa bodo potrebne vaje, vaje in še enkrat vaje, pa čeprav v vročih poletnih mesecih.

                Enajsto leto je bilo za zbor zelo uspešno. Pevci so z dirigentom dosegli tisto točko v poustvarjanju, od koder mora peljati pot le navzgor: glasovno ubranost, odlično intonacijo in interpretacijo. Toda ne le pevci in dirigent, tudi poslušalci lahko pripomorejo k uspehu. Zato vsi, ki Akademski komorni zbor poznate ali ne, pridite jih poslušat. Vstopnice bodo v prodaji pri blagajni kina Center.

Pavel Mihelčič: Mladi zbor se uveljavlja; Rastočo kvaliteto je 60-članski zbor izpričal tudi na enajstem letnem koncertu v Kranju

Delo, 1980/XXII, št. 137 (12.6.), str. 8

                Na letošnjem mariborskem zborovskem tekmovanju »Naša pesem« je Akademski komorni zbor iz Kranja dosegel svoj največji uspeh. Zbral je več kot devetdeset odstotkov točk ter osvojil zlato plaketo mesta Maribor. 11. letni koncert tega mladega pevskega zbora pomeni torej izjemno uspešen začetek drugega desetletja zborovega poustvarjalnega dela. Akademski komorni zbor, ki je nastopil minulo soboto v dvorani kina Center v Kranju, je dosegel in potrdil svoj uspeh pod vodstvom svojega dirigenta Matevža Fabijana.

                Zbor, ki je s koncertom posvetil spomin na tovariša Tita, je začel svoj spored s Slovesno pesmijo (Jugoslavija) Nikole Hercigonje. Prvi del koncerta je nadaljeval s skladbami Naša četa Karola Pahorja, Smrt v Brdih Maksa Pirnika, Oj Doberdob Zorka Prelovca, Očenaš hlapca Jerneja Karola Pahorja, Sveti Štefan Marjana Lipovška in ga sklenil z Vojno Radovana Gobca. Z zadetimi interpretacijami, ki so opozorile na rastočo kvaliteto mladega zbora, so se razlikovale posamezne skladbe, med katerimi naj posebej omenim občuteno Smrt v Brdih (za ženski zbor), izrazno pretresljivi Očenaš hlapca Jerneja, zahtevno in impresivno Sveti Štefan ter obtožujočo Gobčevo pesem Vojna.

                Vrh drugega dela koncerta je kranjski Akademski komorni zbor - kot 60-članski praktično že dolgo ni več komorni - dosegel z dvema zajetnejšima deloma Stevana Mokranjca, z Opelom in s Peto rukovetjo. Obe renesančni skladbi, Jacobusa Gallusa »Heroes pugnate viri« in Claudia Monteverdija »Madrigal«, nista presegli običajnih interpretativnih vzgibov. Bili sta ugodno prepeti, pa hkrati tonsko ne dovolj izenačeni, zliti. Sproščeno pa so zazvenele priredbe treh ljudskih: Vasilija Mirka »Še rož'ce so žalovale«, Radovana Gobca »Dekle na vrtu« in Emila Adamiča »Belokranjsko narodno kolo«. Dodatni pesmi sta bili »Pa se sliš« in »Zdaj zaori pesem o svobodi«. Koncertni program je nenavadno povezoval Rudi Kosmač.

Franc Križnar: Enajsti letni koncert; Akademski komorni zbor Kranj

Dnevnik, 1980/XXIX, št. 158 (10.6.), str. 5

                Mešani pevski zbor iz Kranja se je v soboto zvečer predstavil v dvorani kina Center. Svoj redni letni program bogate 11. sezone skupaj z dirigentom Matevžem Fabijanom so pevci ponovno pripravili z mojstrom slovenske umetniške besede, gledališkim igralcem Rudijem Kosmačem. Posrečen tandem izvajalcev se je konec lanskega leta predstavil v taki povezavi tudi v Ljubljani. Dokaj uspešno! Prav tako je AKZ iz Kranja eden letošnjih »zlatih« nagrajencev Naše pesmi - Maribor 1980.

                Zvok 60-članskega mešanega pevskega zbora seveda ni več komoren. Čeprav je ves čas slutiti izjemne napore dirigenta Fabijana, da bi še obdržal tista začetna zborova volumenska razmerja prvotnih 24 pevcev. Najbolj problematično je to ravno v obeh skrajnostnih dinamičnih stopnjah. Zato je povsem normalno, da zborov današnji fortissimo ni več komoren, v pianu se včasih celo zaziblje sicer ves čas krepka in ravna ter čista intonacija. Tista prava in začetna komornost AKZ iz Kranja je bila tako dosežena samo v dveh primerih, ko sta se ločeno predstavila ženski in moški del zbora. Pirnikova Smrt v Brdih za ženski zbor in Prelovčeva Oj Doberdob za moški zbor pa sta bili v prvem delu zborovega večera tudi tisti pripravljalni pesmi, ki sta večer že pred pavzo uvedli v enega od vrhov. Začelo se je že kar s Prelovcem ter nadaljevalo s Pahorjevim Očenašem hlapca Jerneja, pa z obvezno skladbo za mešane zbore v Mariboru 1980 - Lipovškovim Svetim Štefanom in zaključilo z Gobčevo Vojno. Jasni zborovi dikciji in povsem suverenemu Fabijanovemu dirigentskemu konceptu je tukaj v marsičem ponagajala problematična akustika kino dvorane. Zlasti je bilo obilico težav v akustičnem smislu pri Lipovškovem Svetem Štefanu, ekspresionistično obarvani zborovski partiji. V drugem delu zborovega nastopa, ki so ga pevci s Fabijanom pričeli z Gallusom in Monteverdijem, je prednjačil Stevan Stojanović Mokranjac. Njegov Opelo (Izpoved) in Peta rukovet - »Iz moje domovine« sta bili tisti vokalni liniji, ki sta mešani zbor iz Kranja ponovno utrdili kot enovito glasbeno zvočno telo, ki ga na Kranjskem pred njim še niso imeli. V slednjem od obeh imenovanih del je seveda treba odšteti tiste malenkostne intonančne netočnosti skupin tenorjev in sopranov. Zato pa je kar dvakrat izstopil solistično uspešni neimenovani prvi tenor v Mirkovi Še rož'ce so žalovale in Gubčevi (pravilno: Gobčevi, op. M. M.) Dekle na vrtu.

                Koncert Akademskega komornega zbora iz Kranja z Matevžem Fabijanom je izzvenel kot nova kvalitetna potrditev dela in nastopanja zbora, ki mu gre s tem konceptom še naprej verjeti in zaupati.

202.

Program

28. junija 1980

Koncert

Bistra pri Vrhniki, grajsko dvorišče

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Claudio Monteverdi: Lasciate mi morire

Stevan Mokranjac: Opelo

Marijan Lipovšek: Sveti Štefan

Karol Pahor: Očenaš hlapca Jerneja

Radovan Gobec: Vojna

Zorko Prelovec: Oj, Doberdob

Samo Vremšak: Ziljska ohcet

Pavel Kernjak: Rož, Podjuna, Zila

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Stevan Mokranjac: V. rukovet

Rado Simoniti: Če ti umram

Emil Adamič: Belokranjsko narodno kolo

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Karol Pahor: Pa se sliš

dirigent:

Matevž Fabijan

program je povezoval:

Rudi Kosmač