255.

Program

12. septembra 1982

Proslava ob 40-letnici borbe Kokrškega bataljona in revolucionarnega gibanja v Udin Borštu

Strahinj, na prostem

Himna

Stanko Premrl: Zdravljica

Rado Simoniti: Nabrusimo kose

Makso Pirnik: Smrt v Brdih

Nikola Hercigonja: Jugoslavijo

dirigent:

Marko Studen

256.

Program

22. septembra 1982

Radijsko snemanje

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Alojz Ajdič: Taborišče Ravensbrück

dirigent:

Anton Nanut

sodelovali so:

Simfonični orkester RTV Ljubljana, Komorni zbor RTV Ljubljana, Štefanija Drolc

D(anica) Dolenc: Iz trpljenja rojena

Glas, 1983/XXXVI, št. 17 (4.3.), str. 5

                ...

                Kdaj bomo kantato Ravensbrück lahko spet slišali? Morda bo kmalu spet na radiu. Maja, ko se bodo taboriščnice iz sedemnajstih evropskih držav srečale v Bruslju, jim jo bodo predvajali. Pa za 29. novembra jo bodo vnesli v program proslave v Cankarjevem domu. Velik oder zahteva, saj sodelujeta dva pevska zbora, kranjski Akademski pevski zbor in radijski komorni zbor in še simfonični orkester ter recitatorji. Na Gorenjskem ga bomo težko slišali. Se pa na televiziji že dogovarjajo, da bi kantato priredili za televizijo. Ta bi nam jo lahko še najbolje približala.

                ...

Franc Križnar: Opatija 83

Glas, 1983/XXXVI, št. 87 (15.11.), str. 4

                V hrvatskem obmorskem letoviškem kraju, znani Opatiji je potekala v času od 9. do 13. novembra jubilejna, 20. Tribuna jugoslovanske glasbene (po)ustvarjalnosti...

                ... Kar dobršen delež slovenske glasbene ustvarjalnosti je predstavila vrsta odličnih domačih (slovenskih) glasbenih solistov, dirigentov in ansamblov (orkestri in zbori). Od največjih glasbenih teles so se predstavili Simfoniki in Godala RTV Ljubljana, Simfonični orkester Slovenske filharmonije, Komorni zbor RTV Ljubljana z zborovodjo Jožetom Fürstom in APZ »France Prešeren« iz Kranja z zborovodjo Markom Studenom: slednji le v »neživi« izvedbi (tape club) Ajdičeve kantate Taborišče Ravensbrück...

Darja Frelih: Taborišče Ravensbrück Alojza Ajdiča

GM, Revija Glasbene mladine Slovenije, 1984 (1983/84)/14, št. 5 (28.2.), str. 21

                Kantata Taborišče Ravensbrück je pomembna predvsem kot dokument slovenske glasbene ustvarjalnosti, saj je delo predstav­nika mlajše slovenske skladateljske generacije Alojza Ajdiča. Izvajajo jo recitatorka Štefka Drolčeva, zbor RTV Ljubljana (dirigent Jože Fürst), APZ France Prešeren iz Kranja (Marko Studen) in Simfonični orkester RTV Ljubljana (Anton Nanut).

                Komponist je svoje delo gradil na besedilih pesmi (avtoric Erne Muserjeve, Vere Albrehtove, Katarine Miklavove in Katje Špurove), ki so nastale v taborišču oziroma po vojni. S tem je posegel v tematiko, ki pri nas doslej še ni doživela širše obrav­nave. Kantata je zvočna podoba življenja in njegovih stisk v taborišču, človekovega občutka brezizhodnosti, klica po življenju in svetlobi, roteče molitve, hrepenenja in upanja. Ajdičev orke­ster večkrat tankočutno »odslikava« vzdušje posameznih pesmi, mestoma pa se skupaj z vokalom »spopade« v dramatičnih nasprot­jih, ki jih prinaša besedilo. Avtor je dosegel zanimive zvočne učinke v kombinacijah ženskih in moških glasovnih barv, z recitativnim zborovskim petjem in drugimi zvočnimi možnostmi izbrane izvajalske zasedbe. V kantati gre torej za povezavo medsebojne raznolikosti, lahko bi rekli naturalističnih zvočnih podob, ki se združujejo v izrazno močno kompozicijo.

                Delo, za katero je avtor lani prejel Prešernovo nagrado mesta Kranj, zasluži tudi na plošči vso pozornost, saj smo ga zaradi velike izvajalske zasedbe le redko slišali v živo (delo ni bilo še nikoli izvajano v živo, op. M. M.).

                Plošča je izšla pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana, njen izid je podprla Kulturna skupnost Slovenije. Urednik izdaje je Teodor Korban, producentka Majda Falout, tonski mojster Matjaž Culiberg. Na ovitku z grtafiko Cite Potokarjeve in oblikovanjem Nielsa Orthabra so natisnjena tudi uglasbena besedila ter komern­tar Erne Muserjeve in Pavla Mihelčiča.

Franc Križnar: Plošča z Ajdičevo kantato Ravensbrück

Glas, 1984/XXXVII, št. 19 (9.3.), str. 5

                Slovenski skladatelj Alojz Ajdič (roj. 1939) je doživel s kantato Ravensbrück natis plošče. Dokaj nesrečna zgodovina glasbenega teksta, ki je dolg preko 40 minut, namreč kljub nes­porni popularnosti še vedno ni doživela javne, žive izvedbe. Delo je sicer posneto in je kot tako doživelo nekaj izvedb (s traku): najprej prva, radijska izvedba (Radio Ljubljana, 1. novembra '82), nato javna izvedba s traku na 20. jubilejni Tribuni glasbene ustvarjalnosti Jugoslavije (Opatija, 10. novembra '83) in koreografska obdelava Metoda Jerasa ter izvedba v okviru 11. festivala Revolucija in glasba s Študentskim plesnim klubom Kazina iz Ljubljane (Maribor, 22. novembra in Ljubljana, 23. novembra '83). Sedaj je vokalno-instrumentalno delo izšlo tudi na plošči (Založba kaset in plošč RTV Ljubljana, LD-0799). Alojz Ajdič pa je medtem že prejel zanj kar dve nagradi: Prešernovo mesta Kranja in Osvobodilne fronte Slovenskega naroda, oboje 1983. leta.

                Taborišče Ravensbrück je kantata za recitatorja (Štefka Drolčeva), solo es-klarinet, dva mešana zbora (Komorni zbor RTV Ljubljana z Jožetom Fürstom in APZ France Prešeren iz Kranja z Markom Studenom) in simfonični orkester (Simfoniki RTV Ljubljana z dirigentom Antonom Nanutom). Mojster Anton Nanut vodi tudi celoten posnetek na traku in na plošči. Skladatelj Alojz Ajdič je komponiral kantato Taborišče Ravensbrück na besedila nekdanjih taboriščnic iz Ravensbrücka: Katje Špurove (Smrt žanje), Erne Muserjeve (Zunaj je sonce; A nič ne zlomi src, ki terjajo svobo­do), Vere Albrehtove (Molitev) in Katarine Miklavove (Zima 1944). Kantata slika taboriščne grozljivosti, sledi v večji meri natura­listično obarvanje vokala in instrumentala. To v prenekaterih odtenkih doseže pretresljivost in grozo. Kljub dokaj obsežnemu vokalnemu odstavku ter vložku človeškega govora je vrednost Ajdičeve kantate Taborišče Ravensbrück v največji meri dosežena z ekspresivno zvočnostjo simfoničnega orkestra. Apoteoza Ra­vensbrücka je tudi na plošči izraženi poduk: kaj takega - Ra­vensbrück in njegove grozote - se ne sme nikoli več ponoviti!

                Ploščo so pomagali ob finančni podpori Kulturne skupnosti Slovenije izdati uredniki uredništva za resno glasbo (Založba kaset in plošč RTV Ljubljana) Teodor Korban, producentka Majda Falout ter tonski mojster Matjaž Culiberg. Ovitek je s pomočjo grafike Cite Potokarjeve oblikoval Nils Orthaber.

257.

Program

1. oktobra 1982

Eurotreff Musik, otvoritveni koncert

Zvezna republika Nemčija, Ulm, Donauhalle

Stevan Mokranjac: Opelo

Matej Hubad: Škrjanček poje

dirigent:

Jernej Habjanič

258.

Program

2. oktobra 1982

Eurotreff Musik, promenadni koncert

Zvezna republika Nemčija, Ulm, Ribji trg

Anton Foerster: Planinska

Matej Hubad: Škrjanček poje

Stanko Premrl: Zdravljica

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Karol Pahor: Pa se sliš

dirigent:

Jernej Habjanič

259.

Program

2. oktobra 1982

Eurotreff Musik, srečanje sodelujočih skupin

Zvezna republika Nemčija, Ulm, Donauhalle

Emil Adamič: Kolo

Matej Hubad: Škrjanček poje

dirigent:

Jernej Habjanič

260.

Program

2. oktobra 1982

Eurotreff Musik, koncert

Zvezna republika Nemčija, Ulm-Unterweiler, Turn- und Festhalle

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Stevan Mokranjac: Opelo

Anton Nedved: Nazaj v planinski raj

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Stanko Premrl: Zdravljica

Anton Foerster: Planinska

Karol Pahor: Pa se sliš

dirigent:

Jernej Habjanič

261.

Program

8. oktobra 1982

Proslava ob X. kongresu Zveze sindikatov

Kranj, kino Center

Internacionala

Ubald Vrabec: Rdeč zaton

Matej Hubad: Škrjanček poje

dirigent:

Marko Studen

262.

Program

16. oktobra 1982

Proslava ob 35-letnici IMP Ljubljana

Ljubljana, srednja dvorana Cankarjevega doma

Internacionala

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Ubald Vrabec: Rdeč zaton

Jakob Jež: Po jezeru

Matej Hubad: Škrjanček poje

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

dirigent:

Marko Studen

263.

Program

26. novembra 1982

Proslava ob dnevu republike in podelitev jubilejnih nagrad SGP Gradbinec Kranj

Kranj, dom JLA

Stanko Premrl: Zdravljica

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Matej Hubad: Škrjanček poje

Nikola Hercigonja: Jugoslavijo

dirigent:

Tomaž Faganel

264.

Program

3. decembra 1982

Koncert

Kranjska Gora, hotel Lek

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Iacobus Gallus: Media vita

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom

Luka Kramolc: Sem se rajtov ženiti

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Emil Adamič: Kolo

Matej Hubad: Škrjanček poje

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Pavel Kernjak: Rož, Podjuna, Zila

Stanko Premrl: Zdravljica

Zorko Prelovec: Oj, Doberdob

dirigent:

Tomaž Faganel

Občni zbor APZ France Prešeren

Glas, 1982/XXXV, št. 93/94 (10.12.), str. 5

                Kranj - Drevi ob 18. uri bo v koncertni dvorani Delavskega doma imel Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja svoj redni letni občni zbor. Sprejeli bodo delovni in finančni načrt za prihodnje leto in izvolili novo vodstvo.

Občni zbor APZ France Prešeren

Glas, 1983/XXXVI, št. 2 (11.1.), str. 4

                Kranj - Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja z dirigentom Tomažem Faganelom je na občnem zboru pregledal delo v preteklem letu, ki ga je zaznamovala skoraj polletna odsotnost dirigenta Tomaža Faganela. Zboru sta zato v tem času priskočila na pomoč Jernej Habjanič, sicer dirigent APZ Tone Tomšič iz Ljubljane, in Marko Studen. Jernej Habjanič se je z zborom udeležil Jugoslovanskih zborovskih svečanosti v Nišu in festivala Eurotreff Musik v Ulmu. Udeležbo na Jugoslovanskih zborovskih svečanostih si je zbor zagotovil s ponovno osvojitvijo zlate plakete na tekmovanju slovenskih pevskih zborov v Ulmu (pravilno: Mariboru, op. M. M.). Na festival Eurotreff Musik pa ga je povabil organizator, Evropsko združenje mladinskih pevskih zborov. Marko Studen je z zborom naštudiral novo kantato Alojza Ajdiča »Taborišče Ravensbrück«. Zbor jo je skupaj s Simfoničnim orkestrom in Komornim zborom RTV Ljubljana tudi posnel. Dirigiral je Anton Nanut.

                Zbor je imel lani okoli trideset nastopov in koncertov, skupaj okoli 130 delovnih terminov. Dvakrat se je pripravljal na intenzivnih pevskih vajah; v Portorožu za tekmovanje v Mariboru in v Kranjski gori za letni koncert. Zboru zvesti poslušalci so prav gotovo pogrešili njegov letni koncert lani. Pravkar ga pripravljajo in koncem marca se bo zbor spet predstavil kranjskemu občinstvu. Lani so začeli tudi z uradnimi urami v gradu Kiselštajn, ki so ob ponedeljkih od 18. do 19.30. Zbor je lani prejel tudi priznanje občine Kranj.

                Na občnem zboru je bil potrjen tudi delovni program za letošnje leto. Najprej se bodo letnim koncertom (pravilno: z letnim koncertom, op. M. M.) predstavili kranjskemu občinstvu. Koncert bodo ponovili tudi v nekaterih slovenskih krajih. Aprila bo zbor skupaj s Simfoničnim orkestrom sodeloval v abonmaju Slovenske filharmonije, kjer bo predstavil kantato Sergeja Prokofjeva »Aleksander Nevski«. Dirigiral bo Uroš Lajovic. Udeležil se bo občinske in gorenjske revije pevskih zborov ter festivala revolucija in glasba. Za poletje načrtuje sodelovanja na Osorskih glasbenih večerih in koncerte v istrskih severnodalmatinskih mestih. Pripravlja tudi izmenjavo s češkim zborom Rosa iz Prage, koncem leta pa ponovno letni koncert v Kranju. Zbor bo seveda snemal za Radio Ljubljana, sodeloval na proslavah in prireditvah, kamor bo povabljen, imel delovne in prijateljske stike z drugimi slovenskimi zbori.

                Na občnem zboru so pevke in pevci izvolili tudi novo vodstvo. Novi predsednik je Zlatko Pavlica.

265.

Program

21. decembra 1982

Proslava ob dnevu JLA

Kranj, kino Center

Oskar Danon: Zastava partije

Rado Simoniti: Pesem o Titu

Ivan Matetić Ronjgov: Pjesma slobodi

Nikola Hercigonja: Jugoslavijo

Jurij Fleišman: Triglav

Ubald Vrabec: Rdeč zaton

dirigent:

Tomaž Faganel

266.

Program

7. februarja 1983

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku

Kranj, Prešernov gaj

Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom

Stanko Premrl: Zdravljica

Davorin Jenko: Lipa

dirigent:

Marko Studen

V Prešernov spomin

Glas, 1983/XXXVI, št. 9 (4.2.), str. 1

                ... Žal pa je še vedno deležna premajhne pozornosti Kranjčanov vsakoletna spominska svečanost v Prešernovem gaju, zato bi vas radi nanjo posebej opozorili. Na predvečer obletnice pesnikove smrti, v ponedeljek, 7. februarja, ob 18. uri bo pred spomenikom Franceta Prešerna in Simona Jenka v Prešernovem gaju pel akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja...

267.

Program

8. februarja 1983

Koncert

Loče pri Poljčanah, osnovna šola

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Mirabile mysterium

Iacobus Gallus: Patres, qui dormitis in Hebron

Iacobus Gallus: Pater noster

Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom

Stanko Premrl: Zdravljica

Jurij Fleišman: Triglav

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Josip Slavenski: Ko bo tebe troštal?

Anton Foerster: Planinska

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

dirigent:

Tomaž Faganel

268.

Program

8. februarja 1983

Koncert za kulturni dan kranjske gimnazije

Kranj, dvorana gimnazije

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Mirabile mysterium

Iacobus Gallus: Patres, qui dormitis in Hebron

Iacobus Gallus: Pater noster

Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom

Stanko Premrl: Zdravljica

Jurij Fleišman: Triglav

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Josip Slavenski: Ko bo tebe troštal?

Anton Foerster: Planinska

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

dirigent:

Tomaž Faganel

269.

Program

26. februarja 1983

Občinska revija pevskih zborov

Cerklje, osnovna šola

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Josip Slavenski: Ko bo tebe troštal?

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

DŽ (Danica Žlebir): Ubrana pesem kranjskih zborov

Glas, 1983/XXXVI, št. 13 (18.2.), str. 5

                ...

                Prihodnjo soboto pa se bodo v Cerkljah predstavili: Glasbeno društvo Orfej iz Kranja, Mešani pevski zbor Svoboda Primskovo, Vokalni oktet Kranj, Oktet Vigred Predoslje, Mešani pevski zbor Iskra Kranj, Nonet Sava Kranj, Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, revijo pa bo sklenil Moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj.

                ...

EG (Egi Gašperšič): Kranjska zborovska revija 1983; Bera slabša od pričakovane

Glas, 1983/XXXVI, št. 18 (8.3.), str. 5

                ...

                Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj z dirigentom Tomažem Faganelom še naprej ostaja zbor, ki med vsemi na Gorenjskem zmore največ, pa čeravno zadnji nastop ni bil tak, kot od njega pričakujemo (težko je reči zahtevamo). Izkušnje nas učijo, da zbori na svoji poti ne gredo le navzgor; običajno je, da doživljajo občasno tudi obdobja zastoja. (Do tega imajo - ne gre drugače - kar pravico!) Morebiti je bil Prešernov zbor med tistimi, ki jim zgodnji termin revije ni ustrezal. Zbori so sredi delovne sezone. Stare pesmi so bolj ali manj odložili, novih še nimajo v »malem prstu«. Lipovškovi skladbi je manjkala tista nadgradnja, ki solidni izvedbi doda večjo intenziteto in prepričljivost. Samostojnost pevskih linij pri Slavenskem se še ni povsem ujela v eno skupno hotenje, Adamičeva pesem pa je že dala slutiti tisto izrazno igrivost, ki ji daje čar.

                ...

270.

Program

20. marca 1983

Koncert

Kropa, kulturni dom

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Mirabile mysterium

Iacobus Gallus: Patres, qui dormitis in Hebron

Iacobus Gallus: Pater noster

Heinrich Schütz: Cantate Domino

Johann Sebastian Bach: Sei Lob und Preis mit Ehren

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom

Anton Nedved: Nazaj v planinski raj

Stanko Premrl: Zdravljica

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Matej Hubad: Škrjanček poje

Josip Slavenski: Voda zvira

Josip Slavenski: Ko bo tebe troštal?

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

EG (Egi Gašperšič): Kranjski pevci v Kropi

Plamen, apr. 1983, št. 4

                S presledki nekaj let gostuje v Kropi kranjski mešani zbor Akademski pevski zbor France Prešeren (nekdaj se je imenoval Akademski komorni zbor). Tudi letos nam je pripravil koncert in sicer 20. marca.

                Zbor si je s svojimi bogatimi sezonami, koncerti, snemanji in gostovanji po domovini in tujini zagotovil sloves enega najboljših slovenskih zborov. Kot potrdilo tega so srebrna in zlata odličja z republiških tekmovanj v Mariboru.

                Med poznavalci tega zbora so tudi taki, ki menijo, da je pod vodstvom Matevža Fabijana bolje pel. Kar tako na splošno je to težko reči in trditi. Le podrobnejša razčlenitev bi lahko zanesljivo pokazala razlike v oblikovanju sporeda in izvedbe. Vsekakor velja, da je zborov seznam skladb zelo tehten. Trenutno izbira dirigent Tomaž Faganel veliko iz renesančne dobe, pa trudi iz sodobnejše slovenske literature; manj pa se loteva novitet, kar je prej odlikovalo ta zbor. Toda ne le izbira skladb, tudi izvedba je na ravni, ki mora zadovoljiti poslušalca, če ni predvsem nagnjen k iskanju napak.

                Številni dokumenti (naših in svetovnih organizacij) govorijo o nujnosti, da se človek mora oblikovati vsestransko - torej tudi kulturno. Žal se tega premalokrat zavedamo. Podobno je bilo tistega nedeljskega popoldneva v Kropi; premalo je bilo ljudi, ki so izkoristili priložnost, da se ob lepem glasbenem dogodku notranje obogatijo.

271.

Program

8. aprila 1983

Rdeči abonma Slovenske filharmonije, koncert

Ljubljana, Gallusova dvorana Cankarjevega doma

Sergej Prokofjev: Aleksander Nevski

dirigent:

Uroš Lajovic

sodelovali so:

Simfonični orkester Slovenske filharmonije, Mešani pevski zbor Consortium musicum, Eva Novšak Houška, mezzosopran

Milan Stibilj: Glasbena ocena; Prva izvedba dela Davida Toradzeja

Delo, 1983/XXV, št. 85 (12.4.), str. 6

                ...

                Na obravnavanem koncertu z zvonovi - pri vseh programiranih kompozicijah je namreč predpisan ta sicer redko uporabljeni instrument - smo slišali še dve prav tako izrazno manj zahtevni glasbeni deli, ki pa bi že zaradi svojih skladateljskih vrednot zaslužili skrbnejšo poustvarjalno obdelavo: Noč na Golem brdu Modesta Musorgskega in kantato Aleksander Nevski Sergeja Prokofjeva, pri kateri je solistični delež izvedla mezzosopranistka Eva Novšak-Houška, zborovskega pa APZ France Prešeren iz Kranja pod umetniškim vodstvom Tomaža Faganela in Consortium musicum iz Ljubljane pod umetniškim vodstvom Mirka Cudermana.

                Spet smo prisostvovali izvedbi koncertnega programa brez domače ustvarjalnosti, pa čeprav odločba o ustanovitvi Slovenske filharmonije iz leta 1947 postavlja prav skrb za izvajanje domačih glasbenih del na prvo mesto njenih obveznosti.

Franc Križnar: Dva Toradzeja

Dnevnik, 1983/XXXII, št. 101 (13.4.), str. 5

                ...

                Še najbolj prokofjevski koncert je bil prav gotovo ta zadnji. V drugem delu smo namreč prisluhnili kantati za glas, zbor in orkester, op. 78 (1939) Sergeja Prokofjeva. V živopisnem vokalno-instrumentalnem delu so se predstavili mezzosopranistka Eva Novšak Houška, Akademski pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja z zborovodjo Tomažem Faganelom, zbor Consortium musicum iz Ljubljane z zborovodjo dr. Mirkom Cudermanom in Filharmoniki z Lajovicem. Vsi skupaj in vsak zase so dali vzorno interpretacijo in prvič v zgodovini naše velike dvorane Cankarjevega doma je zbor zaživel v kantatni vlogi tako kot je treba. Preko 100-članski vokalni del se je odločno zoperstavil kar precej doziranemu orkestralnemu partu Sergeja Prokofjeva. V sedemstavčnem delu so kombinirani posamični in skupinski nastopi, ki kljub tako različno ukrojenim stavkom nazadnje le delujejo vsebinsko in muzikalno enovito predstavili poglobljeno Prokofjevo muziko (nerazumljivo, op. M. M.). Menim, da je bil tokratni koncert eden vrhuncev letošnjega abonmaja in da bi ga v okviru najmanj enega vokalno-instrumentalnega dela v vsakem abonmajskem ciklusu kazalo nadaljevati.

272.

Program

16. aprila 1983

13. letni koncert

Kranj, dvorana gimnazije

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Mirabile mysterium

Iacobus Gallus: Patres, qui dormitis in Hebron

Iacobus Gallus: Pater noster

Heinrich Schütz: Cantate Domino

Johann Sebastian Bach: Sei Lob und Preis mit Ehren

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

Franc Šturm: Labod, rak in ščuka

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Uroš Lajovic: Stori čudež

Janko Jezovšek: Semplice

Jakob Jež: Tista noč

Josip Slavenski: Voda zvira

Josip Slavenski: Ko bo tebe troštal?

Emil Adamič: Kolo

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Matej Hubad: Škrjanček poje

dirigent:

Tomaž Faganel

program je povezoval:

Janez Dolinar

Miroslav Slana-Miros: Slovenski zbori pojo (3); Srečna številka 13; Predstavljamo akademski pevski zbor France Prešeren, pred proslavo trinajstletnice delovanja

Nedeljski dnevnik, 1983/XXII, št. 84 (27.3.), str. 22

                So kulturne dejavnosti, katerih slavja prispevajo k brušenju kakovosti njihovega dela. To velja v ljubiteljski kulturi še zlasti za pevske zbore. Mednje sodi sedemdesetčlanski Akademski pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja, ki se je s prefinjeno zapetim (pravilno: zapetimi, op. M. M.) umetniškimi pesmimi iz sodobnega in klasičnega izbora vtisnil v srca tudi zahtevnejšim častilcem slovenske zborovske pesmi.

                Zbor je ta čas v Kranju v središču pozornosti, ker se pod strokovnim vodstvom dirigenta Tomaža Faganela - mož sicer deluje tudi v glasbenih telesih Zveze kulturnih organizacij Slovenije, kot producent v Slovenski filharmoniji in profesor na Srednji glasbeni in baletni šoli Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani - študijsko pripravlja na slavnostni koncert ob 13-letnici delovanja.

                Za jubilejni koncert, ki bo v dvorani kranjske gimnazije 16. aprila 1983, vlada med Kranjčani veliko zanimanje.

                Kakšne poslastice obeta koncert, naj razodene kratek pregled programa, iz katerega je razvidno, kako visoka je raven zbora. Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis (Op. musicus III. 32), ki je v jonski lestvici zasnovan za štiriglasne zbore, ki kažejo na večzborovsko tehniko, posebne vrste); Media vita (Op. m. I, 65) za dva enakovredna zbora, ki si razen v zaključku odpevata dobesedno ali z majhnimi spremembami. Seveda pa še več drugih zahtevnih skladb. Slovenske ljudske in umetne skladbe so posneli leta 1979 pri Helidonu na veliko ploščo. Redno pa snemajo za glasbeni program radia Ljubljana in Koper, zato jih pozna tudi širša javnost. Jeseni leta 1982 so sodelovali pri radijskem snemanju kantate Taborišče Ravensbrück za dva zbora in simfonični orkester Alojza Ajdiča, z njimi so snemali še glasbeni korpusi RTV Ljubljana.

                Prijateljsko izmenjevalno sodelujejo s slovenskimi zbori: Obala Koper, APZ Boris Kraigher Maribor in PAZ Vinko Vodopivec Ljubljana.

                Med številnimi koncerti po domovini in tujini (Avstriji, Italiji, Franciji) navedemo samo nekatere. Leta 1977 so osvojili šesto mesto na tekmovanju Seghizzi v Gorici. Istega leta so dosegli tretje mesto na Mokranjčevih dnevih . Leta 1981 in 1982 so nastopili kot predstavnik Jugoslavije na festivalu Eurotreff Music v Esslingenu. Leta 1980 so pripravili izmenjalno tekmovanje z nizozemskim zborom Inter nos. Lepo so se uvrstili tudi lani na Jugoslovanskih horskih svečanostih v Nišu. Doslej so pripravili že 15 prvih izvedb novitet slovenskih skladateljev in 10 prvih izvedb priredb ljudskih pesmi slovenskih avtorjev.

                Leta 1979 je Kulturna skupnost Kranj podelila zboru veliko Prešernovo plaketo, lani pa so prejeli priznanje občine Kranj.

                Užitek jih je poslušati, najsi pojo na radiu, bodisi da jih poslušamo na plošči, seveda pa njihovo ubrano petje, natančno po intonaciji in ritmu in izenačena v skupnem zvoku ter oblikovanem ravnovesju, najpristneje zazveni neposredno na koncertu, kar priznavajo tudi »uradni« ocenjevalci.

Koncert Akademskega pevskega zbora France Prešern Kranj

Naš tednik, Savski informativni tednik, 1983, št. 15 (12.4.), str. 3

                Obveščamo vse tiste, ki jih zanima zborovsko petje, da bo v soboto, 16. aprila 1983 ob 20.15. uri v dvorani gimnazije Kranj letni koncert Akademskega pevskega zbora France Prešern iz Kranja pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela. Na sporedu bodo dela Jacobusa Gallusa, Heinricha Schütza, Johanna Sebastiana Bacha, Antona Brucknerja, Johannesa Brahmsa, Franca Šturma, Marjana Lipovška, Uroša Lajovca, Janka Jerovška (pravilno: Jezovška, op. M. M.), Josipa Slavenskega in Emila Adamiča.

Koncert kranjskega APZ France Prešeren

Delo, 1983/XXV, št. 87 (14.4.), str. 6

                V soboto, 16. aprila, ob 20.15 bo v dvorani gimnazije v Kranju koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren. Program 13. letnega koncerta obsega pet motetov Iacobusa Gallusa, po eno skladbo Heinricha Schütza, J. S. Bacha, A. Brucknerja in J. Brahmsa, po odmoru pa zborovska dela M. Lipovška, J. Slavenskega in E. Adamiča. Na koncertu bodo prvič izvedene skladbe F. Šturma, U. Lajovica in J. Jezovška. Dirigiral bo Tomaž Faganel. Koncert bo APZ France Prešeren ponovil v sredo, 20. aprila, ob 19.30 v dvorani ljubljanske Narodne galerije.

AŠ (Andrej Šter): Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj; Trinajsti letni koncert

Glas, 1983/XXXV, št. 29 (15.4.), str. 5

                Kranjski študentski zbor se bo v soboto, 16. aprila, predstavil občinstvu z zanimivim in obsežnim programom svojega 13. letnega koncerta. Pred domačim občinstvom bo zbor nastopil po daljšem času, kar pa ne pomeni, da so pevci medtem delali manj intenzivno.

                Zbor je v petek, 8. aprila, v Cankarjevem domu skupaj s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije, ljubljanskim zborom Consortium musicum in altistko Evo Novšak-Houško pod vodstvom Uroša Lajovica izvajal znamenito kantato Sergeja Prokofjeva Aleksander Nevski. Ugotovimo lahko, da ta oblika dela predstavlja določeno stalnost v programski politiki zbora. Pred kratkim so namreč skupaj s Simfoničnim orkestrom in Komornim zborom RTV Ljubljana posneli kantato Ravenbrüške žrtve (pravilno: Taborišče Ravenbrück, op. M. M.) kranjskega skladatelja Alojza Ajdiča. Kljub omejenim prostorskim in finančnim možnostim za izvajanje se zbor trudi, da bi se s temi in podobnimi deli lahko predstavil tudi v Kranju.

                70 pevk in pevcev z dirigentom Tomažem Faganelom bo v soboto v dvorani kranjske gimnazije začelo svoj koncert s petimi skladbami velikana poznorenesančne glasbe Iacubusa Gallusa. Impetum inimicorum, Media vita, Mirabile mysterium, Patres, qui dormitis in Hebron in Pater noster so dela večinoma iz prve knjige Gallusovih motetov Opus musicum. Sledijo štiri značilna dela nemške zborovske glasbe: Heinricha Schuetza Cantate Domino canticum novum, motet Johanna Sebastiana Bacha Sei Lob und Preis mit Ehren, graduale Antona Brucknerja Christus factus est pro nobis in Johannesa Brahmsa Wenn wir in hoechsten Noeten sein, kjer se je skladatelj poslužil dveh zborov. Drugi del sporeda je posvečen slovenski oziroma jugoslovanski zborovski ustvarjalnosti. Uglasbitev basni Labod, rak in ščuka je obenem prva izvedba tega dela Franca Šturma. Sledi skladba Marijana Lipovška na Kosovelovo besedilo Richepinov motiv. Prvikrat bosta izvedeni skladbi Uroša Lajovica Stori čudež in Janka Jezovška Semplice. Sklepna tri dela prinašajo tri citate iz ljudske glasbe: Josipa Štolcerja Slavenskega Voda zvira iz kamena in Ko bo tebe troštal  ter na belokranjski motiv oprta skladba Emila Adamiča Kolo.

                13. letni koncert APZ France Prešeren Kranj bo v soboto, 16. aprila ob 20.15 v dvorani Gimnazije Kranj. Vstopnice bodo v prodaji uro pred pričetkom koncerta.

273.

Program

20. aprila 1983

Koncert

Ljubljana, Narodna galerija

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Mirabile mysterium

Iacobus Gallus: Patres, qui dormitis in Hebron

Iacobus Gallus: Pater noster

Heinrich Schütz: Cantate Domino

Johann Sebastian Bach: Sei Lob und Preis mit Ehren

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

Franc Šturm: Labod, rak in ščuka

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Uroš Lajovic: Stori čudež

Janko Jezovšek: Semplice

Josip Slavenski: Voda zvira

Josip Slavenski: Ko bo tebe troštal?

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

Peter Kušar: Mnenja, kritike, ocene; Koncert v Narodni galeriji; APZ France Prešeren

Dnevnik, 1983/XXXII, št. 110 (22.4.), str. 5

                Kranjski mešani zbor, ki je nastopil v Narodni galeriji v sredo, je napovedal spored, ki je za ljubiteljski ansambel kar nenavadno naporen in zahteven. To bi še posebej veljalo za prvi »starejši« del s skladbami na krščanske tekste z vrsto pomembnih ustvarjalcev. Spored je izbral pet vse preje kot pa dostopnih motetov Jakoba Petelina, potem primerjavo glasbe zgodnjega in visokega baroka v Schützovi »Cantate domino canticum novum« ter v Bachovi  »Sei Lob und Preis mit Ehren« in nato dve romantični podaljšavi severnega zborovskega večglasja z Brucknerjevim »Christus factus est pro nobis« in Brahmsovo »Wenn wir in höchsten Nöten sein«.

                Gallusova glasba je tekla z naravno odprtim zvokom, kar je učinkovalo kot prav smiselna protiigra k pogosti »historični« zadržanosti, ki smo ji pri izvedbah priča. Kazalo bi morda razmisliti, če niso bili tempi le preveč podobni in če ne bi bila perspektiva dinamike lahko raznovrstnejša. To pa so le bolj stranski pomisleki ob velikem, v profesionalnem smislu besede požrtvovalnem naporu, ki so ga pevci in dirigent Tomaž Faganel izkazali v svojem delu. Faganel je temeljito obvladoval zvočno snov, njegov gib je razodeval redko zrelo in tekočo poklicno zanesljivost. Njegov jasni muzikalni smisel za povezavo struktur je srečno prebil tudi tako zahtevne stvari, ko je bil »Mirabile misterium«, Gallusova skladba, ki bi se jo po pustolovščinah glasov dalo primerjati s kakšno Gesualda da Venose. Nekoliko težja ostrina zvoka je bila Schützu bliže kot pa nasprotujoči si motiviki Bachovega zbora, kjer bi motiviki s kratkimi toni verjetno bila v prid bolj sproščena igrivost. Zopet pa poudarim, da je zbor obvladal ta tekst s toliko močne kondicije, da podobno pri nas redko slišimo. Verjetno pa je bil vseeno najčistejši in najprodornejši dosežek prvega dela koncerta Brucknerjev zbor z bleščečim ravnotežjem večglasne in harmonske prvine.

                Drugi del večera je bil ubran v bolj raznovrstno motiviko. Posebno v sklepnem Adamičevem »kolu« je zbor opozoril, da zmore tudi živahnejšo razigranost, ob Šturmu, Urošu Lajovicu, Jezovšku in Slavenskem pa je bil najčistejši interpretacijski zadetek verjetno izvedba Lipovškovega »Richepinovega motiva«.

274.

Program

19. maja 1983

Koncert

Koper, gledališče

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Mirabile mysterium

Iacobus Gallus: Patres, qui dormitis in Hebron

Iacobus Gallus: Pater noster

Heinrich Schütz: Cantate Domino

Johann Sebastian Bach: Sei Lob und Preis mit Ehren

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

Franc Šturm: Labod, rak in ščuka

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Uroš Lajovic: Stori čudež

Janko Jezovšek: Semplice

Josip Slavenski: Voda zvira

Josip Slavenski: Ko bo tebe troštal?

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

275.

Program

21. maja 1983

Koncert

Zemono, dvorec

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Mirabile mysterium

Iacobus Gallus: Patres, qui dormitis in Hebron

Iacobus Gallus: Pater noster

Heinrich Schütz: Cantate Domino

Johann Sebastian Bach: Sei Lob und Preis mit Ehren

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

Franc Šturm: Labod, rak in ščuka

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Uroš Lajovic: Stori čudež

Janko Jezovšek: Semplice

Josip Slavenski: Voda zvira

Josip Slavenski: Ko bo tebe troštal?

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

276.

Program

3. junija 1983

Odprtje 9. proizvodnega tekmovanja gradbenih delavcev Slovenije in dan gradbenikov

Kranj, kino Center

Nikola Hercigonja: Jugoslavijo

Jurij Fleišman: Triglav

Stanko Premrl: Zdravljica

Rado Simoniti: Nabrusimo kose

dirigent:

Tomaž Faganel

277.

Program

11. junija 1983

Proslava ob 30-letnici Planike

Kranj, Gorenjski sejem

Rado Simoniti: Nabrusimo kose

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

Nikola Hercigonja: Jugoslavijo

Anton Foerster: Planinska

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Peter Bogataj

278.

Program

24. junija 1983

Srečanje samoupravljalcev Jugoslavije

Ljubljana, srednja dvorana Cankarjevega doma

Rado Simoniti: Nabrusimo kose

Nikola Hercigonja: Jugoslavijo

dirigent:

Tomaž Faganel

279.

Program

20. julija 1983

31. mednarodni festival, koncert

Ljubljana, Križanke

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Mirabile mysterium

Iacobus Gallus: Patres, qui dormitis in Hebron

Iacobus Gallus: Pater noster

Heinrich Schütz: Cantate Domino

Johann Sebastian Bach: Sei Lob und Preis mit Ehren

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

Johannes Brahms: Štirje spevi za ženski zbor

Glasi se struna harfina

Shakespearova pesem

Vrtnar

Spev iz Fingala

Gioacchino Rossini: I Gondolieri

Gioacchino Rossini: La Passegiata

dirigent:

Tomaž Faganel

sodelovali so:

Viljem Trampuš, rog, Janez Prašnikar, rog,

Jože Pikel, harfa, Aci Bertoncelj, klavir

APZ France Prešeren v Križankah

Dnevnik, 1983/XXXII, št. 194 (19.7.), str. 5

                V poletnem gledališču v Križankah bo jutri nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Pevci so si pod dirigentskim vodstvom Tomaža Faganela izbrali za svoj poletni ljubljanski nastop zborovsko svetovno klasiko, ki seže od našega Gallusa prek Schütza, Bacha in Brucknerja do Brahmsa in Rossinija. Na koncertu bodo sodelovali tudi štirje instrumentalisti: Viljem Trampuš in Janez Prašnikar (oba rog), harfist Jože Pikel ter pianist Aci Bertoncelj. Rogova in harfa bodo zaigrali ob Štirih spevih za ženski zbor, ki jih je Johannes Brahms skomponiral po verzih Rupertija, Shakespeara, Eichendorfa ter Ossiana.

31. mednarodni festival - Ljubljana 1983

Zvuk, 1983, št. 4

(prevod: Mija Mravlja)

                Nastop kranjskega pevskega zbora APZ France Prešeren z dirigentom Tomažem Faganelom na tem festivalu je bil nov zborovski dosežek. Bil je to že drugi koncert tega ansambla v Ljubljani. Na njem so kranjski pevci v prvem delu izvedli delo prvaka slovenske vokalne glasbe Iacobusa Gallusa. Za razredčene vrste mešanega pevskega zbora je Gallusovo večglasje predstavljalo velik zalogaj, ki bi se ga dalo kdaj pa kdaj tudi zaobiti. Zbor sicer ni imel tehničnih problemov, vendar je nekaj več kot 50 izvajalcev zapleteno Gallusovo polifonijo ponekod obvladovalo z opaznimi dinamičnimi težavami. A je bil zato drugi del nastopa Tomaža Faganela s kranjskimi pevci pravo odkritje. Najprej so se oddolžili Brahmsu s Štirimi spevi za ženski zbor, op. 17, s spremljavo instrumentalnega tria (dva rogova in harfa). Nato je mešani zbor izvedel dva »poslednja smrtna greha« Gioacchina Rossinija: I Gondolieri in La Passegiata ob spremljavi pianista Acija Bertonclja. To sta bili letošnji zborovski rariteti, ki ju je izvedel mlad ljubiteljski ansambel.

Pavel Mihelčič: Glasbeni oceni; Kranjski pevci v Križankah

Delo, 1983/XXV, št. 168 (25.7.), str. 2

                V poletnem gledališču ljubljanskih Križank je v okviru prireditev 31. mednarodnega festivala nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Vodil ga je zborovodja Tomaž Faganel, sodelovali pa so še hornista Viljem Trampuš in Janez Prašnikar, harfist Jože Pikel in pianist Aci Bertoncelj.

                V prvem delu koncerta smo poslušali Jacobusa Gallusa, Heinricha Schütza, Johanna Sebastiana Bacha, Antona Brucknerja in Johannesa Brahmsa (vse a cappella), v drugem delu pa je ženski zbor z instrumentalno spremljavo dveh rogov in harfe zapel Štiri speve, op 17 Johannesa Brahmsa (besedila je prevedel Pavel Oblak), ves zbor pa je ob klavirski spremljavi zapel še dve razpoloženjski skladbi Gioacchina Rossinija - I gondolieri in La Passegiata.

                Tehtnejši je bil prvi del koncerta. Še zlasti so bile zanimive interpretacije petih Gallusovih motetov. Motet Impetum inimicorum za tri zbore je izzvenel v dobrih zvočnih sorazmerjih in živem tempu. Motet Media vita za dva zbora sta oba zbora zapela v medsebojnem tonskem ravnovesju. Skrbna je bila tudi izvedba intonančno zahtevnega moteta Mirabile mysterium, slišali pa smo še moteta Patres, qui dormitis in Hebron in Pater noster. Interpretacije so bile zaokrožene, jasne, skratka opazne.

                Precej povprečen pa je bil vtis po drugem delu koncerta. Brahmsovi Štirje spevi za ženski zbor so izzveneli neizrazito, obe Rossinijevi skladbi pa tudi po muzikalni vrednosti nista opravičili pevske zavzetosti, ki je Akademskemu pevskemu zboru France Prešeren gotovo ne manjka.

Franc Križnar: Mnenja, kritike, ocene; APZ »France Prešeren« s Faganelom v Križankah; Nevsakdanji zborovski večer

Dnevnik, 1983/XXXII, št. 200 (26.7.), str. 5

                Če bi odštel od zadnjega ljubljanskega koncerta Akademskega pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja z dirigentom Tomažem Faganelom v poletnem gledališču Križank njegov prvi del (a cappella) nastopa, bi lahko zapisal, da se je zbor postavil na oder z dokaj zanimivim programom. Sicer pa je bil tudi uvodni del z deli Gallusa, Schütza, Bacha, Brucknerja in Brahmsa kot novo prebiranje redke glasbene literature zanimiv. Po svoji nevsakdanji zvočnosti so v Gallusovih delih prevladovala več zborja, za katera si bo moral Faganel v prihodnosti, še sploh pa zaradi večjih koncertnih avditorijev, omisliti malce večje število pevcev. Mešani zbor z nekaj več kot petdesetimi pevkami in pevci, zvočno sicer povsem uravnovešeno pevsko telo, potrebuje za nekatera Gallusova več zborja več zgornjih dinamičnih dosežkov, kot pa so jih kranjski pevci dosegli v kompozicijsko dokaj kompliciranih Gallusovih delih. Tudi himnično začrtani Schütz ter polifono nadaljevanje z J. S. Bachom ponovno kličeta v vrste APZ »France Prešeren« nove in nove pevce.

                Brahmsovi Štirje spevi za ženski zbor, op. 17 z dvema rogovoma (Prašnikar in Bradač [pravilno: Trampuš, op. M. M.] ter harfo (Pikelj) so bili v drugem delu nastopa dirigenta Tomaža Faganela s kranjskimi pevci pravo odkritje novih pogledov v zborovsko zapuščino. Mogoče sta le par ali dva slovenskih vokalnih sestavov (ljubiteljskih) pevskih zborov, ki nas v tem smislu (kranjski pevci šele zadnji leti) nenehno presenečajo. Podobni nastopi pa so zato tudi za publiko prava programska osvežitev ob nenehnem ponavljanju dolgočasnih in venomer si podobnih ali celo enakih letnih zborovskih koncertih. Tudi zaključek z dvema zboroma G. Rossinija (s klavirjem: A. Bertoncelj) se je iztekel v pričakovani  zborovski glasbeni prireditvi letošnjega 31. mednarodnega poletnega festivala Ljubljana 1983.

280.

Program

22. julija 1983

Koncert

Avstrija, Poden, gostišče Serajnik

Jurij Fleišman: Triglav

Iacobus Gallus: Media vita

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Anton Nedved: Nazaj v planinski raj

Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Anton Foerster: Planinska

Pavel Kernjak: Rož, Podjuna, Zila

Matej Hubad: Škrjanček poje

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

Stanko Premrl: Zdravljica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Emil Adamič: Kolo

Zorko Prelovec: Oj, Doberdob

Karol Pahor: Pa se sliš

dirigent:

Tomaž Faganel