APZ France Prešeren vabi nove pevce

Glas, 1984/XXXVII, št. 69 (7.9.), str. 5

                Akademski pevski zbor France Prešeren z dirigentom Tomažem Faganelom spet sprejema nove člane. V letošnji sezoni se pospešeno pripravljajo na praznovanje svoje petnajstletnice in na daljšo koncertno turnejo po Nemčiji in Češkoslovaški.

                Pevske vaje imajo v Osnovni šoli Franceta Prešerna vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 22. ure. Nove pevce bodo sprejem­ali ves september v teh terminih.

                Pevci in pevke naj ne bodo mlajši od 18 let.

296.

Program

15. septembra 1984

Proslava ob 20-letnici KŽK Kranj

Kranj, Gorenjski sejem

Jurij Fleišman: Triglav

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

Matej Hubad: Škrjanček poje

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Anton Foerster: Planinska

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

297.

Program

21. septembra 1984

Koncert

Kamnik, Center srednjih šol

Slavko Osterc: Tri belokranjske

Polžek

Na pust

Tepežnica

Petr Eben: Laska a smrt

Pod zelenym dubem

Stala laska

Uroš Lajovic: Stori čudež

Iacobus Gallus: Pater noster

Heinrich Schütz: Cantate Domino

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

Matej Hubad: Nmav čez jezero

Emil Adamič: Potrkan ples

Emil Adamič: Vipavska

France Marolt: Venci veili

France Marolt: Teče mi vodica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Vasilij Mirk: Kukovica

Zdravko Švikaršič: Pojdam u rute

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

dirigent:

Tomaž Faganel

298.

Program

24. oktobra 1984

Koncert

Celje, Narodni dom

Jurij Fleišman: Triglav

Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom

Anton Nedved: Nazaj v planinski raj

Iacobus Gallus: Pater noster

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Uroš Lajovic: Stori čudež

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Matej Hubad: Škrjanček poje

Matej Hubad: Nmav čez jezero

Emil Adamič: Vipavska

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Zdravko Švikaršič: Pojdam u rute

France Marolt: Venci veili

France Marolt: Teče mi vodica

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Marij Kogoj: Stoji mi polje

dirigent:

Tomaž Faganel

299.

Program

31. oktobra 1984

Komemoracija

Kranj, Trg revolucije

France Marolt: Teče mi vodica

Zorko Prelovec: Oj, Doberdob

dirigent:

Tomaž Faganel

300.

Program

10. novembra 1984

Zborovski abonma, koncert

Ljubl­jana, Gallusova dvorana Cankarjevega doma

Slavko Osterc: Tri belokranjske

Polžek

Na pust

Tepežnica

Slavko Osterc: Cvetoči bezeg

Petr Eben: Laska a smrt

Pod zelenym dubem

Galanečka moja

Stala laska

Marne braneni

Bezpečnost

Slunečko zachodi

Utonuly

Matej Hubad: Nmav čez jezero

Emil Adamič: Potrkan ples

Emil Adamič: Vipavska

France Marolt: Venci veili

France Marolt: Teče mi vodica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Vasilij Mirk: Kukovica

Zdravko Švikaršič: Pojdam u rute

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Vladimir Berdović: Lindjo

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

dirigent:

Tomaž Faganel

Dnevna obvestila; Cankarjev dom; Glasba

Delo, 1984/XXVI, št. 263 (10.11.), str. 4

                Sobota, 10. novembra, ob 18. uri: APZ France Prešeren, Kranj. Zborovski abonma in izven. Zborovodja: Tomaž Faganel.

                Program: Osterc - Tri belokranjske; Cvetoči bezeg; Eben - Laska a smrt (7 pesmi); ljudske pesmi; Skalovski - Makedonska humoreska; Berdović - Lindjo; Žganec - R. Matz - Pjesme iz Medji­murja. (Velika dvorana)

Barbara Sicherl - Kafol: Razsežnost poustvarjalnosti

Delo, 1984/XXVI, št. 265 (13.11.), str. 6

                Na drugem koncertu zborovskega abonmaja v Cankarjevem domu v Ljubljani (10. novembra) se nam je namesto najavljenega zbora iz tekmovanja Ca. Seghizzi predstavil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Zbor že zaradi tradicije delovanja (rojstna letnica je leto 1969) kakor tudi kvalitete umetniškega delovanja vsekakor zasluži mesto med izbranimi zbori, ki se bodo v tej koncertni sezoni še predstavili. Dirigent Tomaž Faganel nadaljuje in razvija delo svojega predhodnika in ustanovitelja zbora Matevža Fabijana, ki je do leta 1981 uspel postaviti visoko izvajalsko raven pevcev. V svojem programskem konceptu enakovredno negujejo ljudsko pesem kakor tudi izvajalsko zahtevnejše skladbe, hkrati pa intenzivno vključujejo tudi sodobna zborovska dela.

                Program, ki so ga predstavili ob svoji 15-letnici delovanja, je izpostavil naše umetniško bogastvo, ki izvira iz ljudske zakladnice. Priredbe in harmonizacije ljudskih pesmi so skozi grla mladih pevcev in ob navdušenem odzivu publike pokazale, da narod, ki čuti in ceni sokove svoje zemlje, s tem ohranja in bogati svoje največje bogastvo. Saj narod, ki ostaja zvest lastni biti in se zaveda svojih korenin, lahko vzpostavlja polnokrven odnos s kulturo ostalih narodov.

                Umetniški odraz tega duha je na koncertu oživil tudi idejo velikega poeta, po katerem se zbor imenuje, dr. Franceta Prešerna. Zlasti v drugem delu koncerta so sestavljale jedro zgledne priredbe in harmonizacije slovenskih ljudskih pesmi avtorjev Mateja Hubada, Emila Adamiča, Franceta Marolta, Vasilija Mirka in Zdravka Švikaršiča. Skladbam, ki po priljubljenosti sodijo že med uspešnice, so dodali še Makedonsko humoresko Todora Skalovskega, Lindjo Vladimira Berdovića in Pesmi iz Medjimurja Vinka Žganeca.

                Izvajalsko zahtevnejši program je bil v prvem delu koncerta, s skladbami Slavka Osterca in češkega komponista Petra Ebena. Tehnična izurjenost zbora, s katero neopazno premaguje izvajalske zahteve, dokazuje, da so se pevci sposobni spoprijeti s široko paleto izvajalskih problemov.

                Izredno kultiviran zvok izhaja iz dodelane vokalne tehnike in zlitosti posameznih glasov. Osnovne predpostavke dobrega petja, kot so točna intonacija, artikulacija itd., ostajajo ob izvedeni neoporečnosti resnično zgolj predpostavke.

                Pri Akademskem pevskem zboru France Prešeren se zato pozor­nost našega zanimanja lahko usmeri (in to je v umetnosti vselej pričakovano in nujno potrebno) v nadgradnjo tehničnih zahtev, v sfero, ki odkriva delež soustvarjalne moči interpreta. Soustvar­jalec (interpret) pri svojem delu vstopa v dimenzije ustvarjalne­ga dejanja s svojo racionalno in emocionalno naravo, s področji zavednega in nezavednega, srečuje se z razsežnostjo intuicije. To je najtežje in hkrati najbolj mikavno ne samo za izvajalca in poslušalca, temveč tudi za »razsodnika«, saj je do kraja objek­tivna sodba nemogoča.

Franc Križnar: Mnenja, kritike, ocene; Drugi koncert zborovskega abonmaja; APZ »France Prešeren« s Faganelom

Dnevnik, 1984/XXXIII, št. 312 (14.11.), str. 5

                Po nastopu Mešanega pevskega zbora »Ivo Lola Ribar« iz Beograda je, v okviru druge sezone zborovskega abonmaja Cankarje­vega doma in Zveze kulturnih organizacij Slovenije - Slovenske pevske zveze, nastopil v veliki dvorani Cankarjevega doma kranj­ski Akademski pevski zbor »France Prešeren«. Dirigent Tomaž Faganel, novo slovensko zborovsko ime, se strmo vzpenja na domače in tuje glasbene odre. Ljubljanski nastop, v okviru 15. jubilej­nega in letnega programa, je razdelil v troje težavnostnih in umetniških stopenj. V uvodu smo najprej prisluhnili zborom glas­bene moderne (Osterc in Eben), v nadaljevanju najpopularnejšim priredbam slovenskih ljudskih pesmi in za zaključek še trem zborovskim uspešnicam z južnoslovanskega zborovskega področja.

                Iz obsežnega Osterčevega zborovskega opusa je kranjski mešani pevski zbor (dobrih 50 ženskih in moških pevskih glasov) najprej izbral Tri belokranjske (na ljudsko besedilo: Polžek, Na pust in Tepežnica), nato pa v prvem delu odpel najbolj uspeli Osterčev in svoj pevski opus pričujočega večera: Cvetoči bezeg (na besedilo Toneta Seliškarja). Tukaj seže Osterčev antiromantični glasbeni izraz brez patosa, osredotočen na linijo pevskega glasu, brez ozira do lažne čustvenosti, do krikov zvočnih grozdov ter preko deklamacijske zborovske pripovedi. Faganel je s pevci APZ »France Prešeren« dodobra poudaril vse tiste glasovne linije, ki prav Cvetoči bezeg uvrščajo v sam vrh slovenskega zborovskega opusa nasploh. Ciklus sedmih pesmi Laska a smrt češkega glasbenega modernista Petra Ebna (roj. 1929) pa je v prvem delu nastopa kranjskega zbora gotovo že sodil v sam vrh ljubiteljske zborovske reprodukcije nasploh; če po svojih zahte­vah že ni bil ta opus na robu vseh zmogljivosti podobnih ansam­blov.

                Zborovo glasovno ravnotežje je prišlo do izraza v popularnih priredbah - harmonizacijah slovenskih ljudskih pesmi. Faganel je izbral zapise M. Hubada, E. Adamiča, F. Marolta, Mirka in Švikaršiča. Na zaključkih ljubljanskega nastopa pa smo prisluhnili še trem umetnim zborovskim obdelavam folklornih opusov Skalovske­ga (Makedonska humoreska), Berdovića (Lindjo) in Žganca (Pesmi iz Medjimurja). Po tem nastopu lahko ugotovim, da se zborovski zvok APZ »France Prešeren« strumno konsolidira, da je program od koncerta do koncerta, iz leta v leto zanimivejši in da kvaliteta pevskega poustvarjalnega duha raste in se po zmožnostih ter uspehih prebija v prve vrste slovenske zborovske reprodukcije.

Franc Križnar: APZ France Prešeren iz Kranja v Cankarjevem domu; Nastop v elitnem zborovskem abonmaju

Glas, 1984/XXXVII, št. 88 (16.11.), str. 5

                Na drugem koncertu letošnje že druge sezone zborovskega abonmaja ljubljanskega Cankarjevega doma in Zveze kulturnih organizacij Slovenije - Slovenske pevske zveze je v vrsti najime­nitnejših domačih in tujih pevskih sestavov nastopil tudi kranj­ski Akademski pevski zbor »France Prešeren« z dirigentom Tomažem Faganelom. V veliki dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma se je ob dobri zasedenosti dvorane ter s sporedom del Slavka Osterca, Petra Ebna, harmonizacij in priredb slovenskih ljudskih pesmi, Todorja Skalovskega, Vladimirja Berdovića in Vinka Žganca pred­stavil v luči izjemnega zborovskega poustvarjalnega telesa. Zborovski in pevski zvok sta konsolidirana, programsko so nastopi APZ »France Prešeren« iz leta v leto, od koncerta do koncerta zanimivejši, po umetniških dosežkih in težavnostni stopnji skladb zbora pa se kranjski pevski sestav giblje že nekaj zadnjih let v samem vrhu slovenske zborovske poustvarjalnosti.

                Glede na to, da je bil program APZ »France Prešeren« na koncertu v Ljubljani ponovitev napovedanega 15. jubilejnega letnega koncerta (v začetku decembra 1984 v Kranju) v tem prim­eru ne bomo podrobneje razčlenjevali celotnega zborovega nastopa, programa ter posamičnih kvalitet, ki jih je zbor že v tem »pri­pravljalnem«   obdobju dosegel. S svojim nastopom pa so kranjski pevci že precej pred svojim vsakoletnim letnim obračunom pokazali na pravilno zastavljeno pot, na poslanstvo ter na umetniške in druge glasbene kvalitete, ki zbor spremljajo zadnja leta v njego­vem nenehnem več kot uspešnem razvoju.

301.

Program

24. novembra 1984

Koncert

Zvezna republika Nemčija, Altensteig, Markgrafenhalle

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Mirabile mysterium

Iacobus Gallus: Patres, qui dormitis in Hebron

Iacobus Gallus: Pater noster

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Uroš Lajovic: Stori čudež

Heinrich Schütz: Cantate Domino

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

Gioacchino Rossini: I Gondolieri

Gioacchino Rossini: La Passegiata

Hugo Hermann: Frau Nachtigal

Petr Eben: Laska a smrt

Stala laska

Slunečko zachodi

Bezpečnost

Josip Pavčič: Če rdeče rože zapade sneg

Josip Slavenski: Voda zvira

Janko Jezovšek: Semplice

Matej Hubad: Nmav čez jezero

France Marolt: Venci veili

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

sodeloval je:

Bojan Gorišek, klavir

Slovenski zbor gostuje v Altensteigu

Altensteiger Mittteilungsblatt, 1984, št. 47

(prevod: Mija Mravlja)

                Sobota, 24. novembra, 19.30, Markgrafenhalle - redko slišane zborovske skladbe

                S posredovanjem glasbenega pisca Wernerja Zintgrafa bo v Altensteigu, Offenbachu in Bayreuthu gostoval Akademski pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja in dodal nekaj koncertov še na Češkoslovaškem.

                Zbor so leta 1969 ustanovili gimnazijci. Vedno znova se pomlajuje s študenti glasbe in glasbeno izobraženimi mladimi ljudmi različnih poklicev. Konstantno pomlajevanje narekuje obsežne naloge: redno udeleževanje nacionalnih in mednarodnih tekmovanj, prve izvedbe skladb jugoslovanskih skladateljev; končno pa so že več kot polovico okrog 300 naštudiranih skladb posneli za Radio Ljubljana, nekaj tudi za televizijo. Zraven pridejo še gostovanja v Italiji, Avstriji, Franciji in na Nizozemskem; dvakrat je bil zbor že na prireditvi Eurotreff Musik v Baden-Würtembergu (v Esslingenu in Ulmu).

                Pred tremi leti je prevzel umetniško vodstvo zbora Tomaž Faganel (33) iz Ljubljane. V slovenskem glavnem mestu Ljubljani je študiral glasbo, orgle in petje, v Gradcu pa dirigiranje in akademsko izobrazbo dopolnjeval na Dunaju na seminarjih pri Hansu Swarowskem, Ericu Ericsonu in Nicolasu Harnoncourtu. Je profesor na srednji glasbeni šoli v Ljubljani.

                Zbor je pripotoval s 55 pevkami in pevci in je gost zbora Christophorus Kantorei. Svoj koncert v soboto, 24. novembra, ob 19.30 v Markgrafenhalle bo pričel z moteti renesančnega skladatelja Iacobusa Gallusa (1550-1591). Od nemških skladateljev bomo poslušali dela Heinricha Schütza, Antona Brucknerja, Johannesa Brahmsa in Huga Hermanna, razen tega pa tudi ciklus znanega češkega skladatelja Petra Ebna. Za poslastico pa še dve skladbi Gioacchina Rossinija s klavirsko spremljavo.

                Seveda bomo na tem koncertu slišali tudi vrsto skladb pri nas komaj znanih jugoslovanskih skladateljev, začenši s Stevanom Mokranjcem, utemeljiteljem »nacionalne zborovske glasbe« v drugi polovici 19. stoletja, do Janka Jezovška, dlje časa živečega v sosednjem Herrenbergu, zdaj pa delujočega v Bayreuthu. Skozi program bo s kratkimi opisi del in skladateljev vodil Werner Zintgraf.

                ...

Podnapis

Schwarzwalder Bote, 28.11.1984

(prevod: Mija Mravlja)

                Akademski pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja (Slovenija) je na svoji nemški turneji gostoval tudi v Altensteigu. Petinpetdeset pevk in pevcev je prepričalo več kot 150 poslušalcev v Markgrafenhalle. Izvajali so dela skladateljev od Iacobusa Gallusa, Heinricha Schütza, Antona Brucknerja, Johannesa Brahmsa, Huga Hermanna do Petra Ebna. Pevski zbor je bil med svojim bivanjem v Altensteigu gost zbora Christophorus Kantorei. Spored zborovskega večera je vodil Werner Zintgraf.

302.

Program

25. novembra 1984

Koncert

Zvezna republika Nemčija, Offenbach, Markuskirche

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Mirabile mysterium

Iacobus Gallus: Patres, qui dormitis in Hebron

Iacobus Gallus: Pater noster

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Uroš Lajovic: Stori čudež

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

dirigent:

Tomaž Faganel

Klaus Ackermann: Pevsko srečanje; Jugoslovanski elitni zbor v Markusovi cerkvi

Offenbach-Post, 22.11.1984

(prevod: Tomaž Faganel, Mija Mravlja)

                Vzhodnjaško-zahodnjaško zborovsko srečanje v nedeljo zvečer v Markusovi cerkvi v Offenbachu je zbudilo veliko zanimanje občinstva. Poslušalci na koncu tudi niso skoparili z aplavzom za zgoščeno predstavitev zbora Studio iz Offenbacha in akademskega zbora »France Prešeren« iz jugoslovanskega mesta Kranja, ki sta s pretehtanimi zvočnimi sredstvi na temo smrt sklenila cerkveno leto. Programska zasnova: dela od zgodnjega časa vokalne polifonije do klasicističnih motetov Mendelssohna ali verskega hrepenenja Antona Brucknerja so dihala protestantskega in katoliškega duha.

                Presenetljivo je, da sta se tako različna zbora že na prvem srečanju, ki je nastalo s posredovanjem prof. Winfrieda Kirscha, dirigenta zbora Studio, vsebinsko idealno dopolnjevala.

                Zanemarljivo je, da pevke in pevci iz Offenbacha še nimajo koncertnih izkušenj kot akademski komorni zbor iz Jugoslavije, ustanovljen leta 1969, pod navpadljivim, a smotrnim vodstvom Tomaža Faganela, ki si jo je pridobil na okrog 300 nastopih v skoraj vseh evropskih državah...

                Razmestitev po skupinah je pri večzborju avstrijskega skladatelja slovenskega porekla Iacobusa Gallusa krepila dinamični učinek, ne da bi to kakorkoli vplivalo na intonacijo.

                ... Zvokovno uravnotežen, a široko odprt, se je zborovski zvok zlasti v polifoniji razmahnil po vseh kotih cerkvenega prostora, kar je obogatilo dinamični učinek.

                ...

                K silno barvitim odkritjem koncerta sodita dve duhovni skladbi Stevana St. Mokranjca in Uroša Lajovica. Ti poznoromantični vzgibi ostinato so z bogato zvočnostjo in mnogovrstnimi ritmi kot na kožo napisani kranjskim pevcem, ki se niso bali niti učinkovitih dinamičnih viškov.

                Brucknerjev Christus factus est je bil podan kot veličasten spekter akordov, ves čas ukročen s prefinjenimi pevskimi darovi.

                Premočrtni Brahmsov motet Wenn wir in höchsten Nöten sein, brez umetniških manirizmaov, kjer je delitev na dva zbora pri tako veliki razdalji pomenila drzno dejanje, pa poudarja visok razred jugoslovanskega zbora. Čudovito bi jih bilo spet videti in slišati.

Podnapis

Offenbach-Post, 22.11.1984

(prevod: Mija Mravlja)

                Tomaž Faganel je na koncertu duhovne glasbe v nedeljo zvečer v Markusovi cerkvi v Offenbachu motiviral Akademski zbor France Prešeren iz Kranja (Jugoslavija) brez zapletenih poz. Jugoslovani so z zborom Studio iz Offenbacha pod vodstvom prof. Winfrieda Kirscha ponudili napet ekskurz od zgodnjih večglasnih do poznoromantičnih duhovnih pesmi.

Podnapis

Frankfurter Rundschau, 29.11.1984

(prevod: Tomaž Faganel, Mija Mravlja)

                Na programu koncerta, ki sta ga izvajala zbor Studio iz Offenbacha in gostujoči jugoslovanski Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja v Markusovi cerkvi, je bila duhovna glasba. Med drugim smo poslušali dela Bacha, Mondelssohna-Bartholdyja, Brucknerja, Brahmsa, jugoslovanskih skladateljev Mokranjca in Lajovica in skladbe iz 15. in 16. stoletja. Hans Wolfram Hooge, kantor v Markusovi cerkvi, je prireditev spremljal na orglah, sopranistka Ulrike Wurdak je pela solistične dele. Vodja kulturnega resorja Ferdi Walther je zvečer uradno pozdravil jugoslovanske goste in označil koncert kot »posebno svetleč kamen« v mozaiku glasbenih prireditev v Offenbachu. Jugoslovanskemu dirigentu Tomažu Faganelu je izročil usnjen mestni grb. Winfried Kirsch, dirigent zbora Studio, ceni »sloveče dosežke« pevk in pevcev iz Kranja. Pokazalo se je, da sta oba zbora »na enakih valovnih dolžinah«...

303.

Program

28. novembra 1984

Revija srednječeških zborov

Češkoslovaška, Praga

Iacobus Gallus: Pater noster

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Petr Eben: Laska a smrt

Slunečko zahodi

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

dirigent:

Tomaž Faganel

304.

Program

29. novembra 1984

Zadušnica za Karlom IV.

Češkoslovaška,  kapela gradu Karlštejn

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Pater noster

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

dirigent:

Tomaž Faganel

305.

Program

30. novembra 1984

Koncert

Češkoslovaška, Praga, Sin Klementinu

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Pater noster

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Uroš Lajovic: Stori čudež

Heinrich Schütz: Cantate Domino

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

Petr Eben: Laska a smrt

Stala laska

Slunečko zachodi

Bezpečnost

France Marolt: Teče mi vodica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Emil Adamič: Vipavska

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

306.

Program

1. decembra 1984

Koncert

Češkoslovaška, Roztoky, Srednječeški muzej

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Pater noster

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Emil Adamič: Vipavska

France Marolt: Venci veili

France Marolt: Teče mi vodica

Stanko Premrl: Zdravljica

Anton Foerster: Planinska

Matej Hubad: Škrjanček poje

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

dirigent:

Tomaž Faganel

307.

Program

5. decembra 1984

Proslava ob 30-letnici Arhivskega društva Slovenije

Ljubljana, Štihova dvorana Cankarjevega doma

Stanko Premrl: Zdravljica

France Marolt: Teče mi vodica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

Emil Adamič: Vipavska

dirigent:

Tomaž Faganel

308.

Program

8. decembra 1984

15. letni koncert

Kranj, dvorana gimnazije

Slavko Osterc: Tri belokranjske

Polžek

Na pust

Tepežnica

Slavko Osterc: Cvetoči bezeg

Petr Eben: Laska a smrt

Pod zelenym dubem

Galanečka moja

Stala laska

Marne braneni

Bezpečnost

Slunečko zachodi

Utonuly

Matej Hubad: Nmav čez jezero

Emil Adamič: Potrkan ples

Emil Adamič: Vipavska

France Marolt: Venci veili

France Marolt: Teče mi vodica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Vasilij Mirk: Kukovica

Zdravko Švikaršič: Pojdam u rute

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Vladimir Berdović: Lindjo

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

dirigent:

Tomaž Faganel

program je povezovala:

Nataša Dolenc

Jubilej APZ »France Prešeren« iz Kranja

Dnevnik, 1984/XXXIII, št. 331 (5.12.), str. 16

                Včeraj je bila v Kranju seja častnega odbora akademskega pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja - ob petnajstletnici delovanja zbora. Predsednik častnega odbora Drago Stefen (pravil­no: Drago Štefe, op. M. M.), predsednik zbora Zlatko Pavlica in sedanji dirigent Tomaž Faganel so spregovorili o delu, uspehih in načrtih zbora.

                Akademski pevski zbor »France Prešeren« bo imel osrednji koncert ob svojem jubileju v soboto ob 20. uri v avli kranjske gimnazije. Pri tem ne gre za naključje, saj je prvi zbor sestavl­jalo 24 kranjskih gimnazijcev. Do leta 1980 ga je vodil dirigent Matevž Fabjan in ga nato prevzel Tomaž Faganel.

D(anica) Z(avrl) Žlebir: Jubilej Akademskega pevskega zbora F. Prešeren iz Kranja, Visoka zborovska ustvarjalnost

Glas, 1984/XXXVII, št. 94 (7.12.), str. 5

                Poldrugo desetletje je minilo, odkar je iz kranjskega gimna­zijskega pevskega zbora zrasel Akademski komorni zbor, danes Akademski pevski zbor France Prešeren - Vrhunski dosežki na zborovskih tekmovanjih, uspešna gostovanja, radijska in televi­zijska snemanja - Tri plošče

                Petnajst let je minilo, kar je 24 kranjskih gimnazijcev »v rasti neusahljive zagnanosti, mladostne igrivosti in šolarske pripadnosti« osnovalo Akademski komorni zbor. Pod tem imenom je vse desetletje širil glasbeno poslanstvo, čeprav je število pevcev že kmalu po ustanovitvi preraslo klasično komorno zasedbo. Pred tremi leti se je številčno okrepljen, štel je 60 pevcev, preimenoval v Akademski pevski zbor France Prešeren.

                Pod taktirko Matevža Fabijana, ki ga je pred tremi leti zamenjal nov dirigent, Tomaž Faganel, so zborovski glasovi sprva zveneli v renesančni glasbi, motetih in madrigalih, peli so narodne in umetne pesmi, spoprijeli so se z najzahtevnejšimi zborovskimi dosežki domače in svetovne glasbene literature. Zbor je rasel. Ne le po številu pevcev, temveč tudi po kvaliteti petja in izboru repertoarja. V petnajstih letih je zbor na blizu 300 nastopih in koncertih zapel prek 300 različnih skladb domačih in tujih skladateljev najrazličnejših stilnih obdobij. Mnoga zborovska dela je prvič predstavil sloven­ski javnosti, kar še posebej priča o njegovi kvalitetni rasti. Še trdneje pa o tem priča zborova udeležba na zahtevnih festivalskih prireditvah v domovini in tujini, številni koncerti pred domačim občinstvom, nastopi v ožji in širši domovini, pa številna gosto­vanja, ki so zbor do zdaj popeljala v Italijo, Avstrijo, Franci­jo, Zahodno Nemčijo, Nizozemsko in Čehoslovaško.

                Ob obsežnem programu nastopov in gostovanj pa zbor zmore tudi snemanja. Za radio je posnel kakih 300 minut iz svojega repertoarja. Njegova pesem je tudi na treh ploščah Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana in Helidona: Pod jasnim soncem rdeča roža, Novi akordi in kantato Ravensbrück Alojza Ajdiča. Zapisi na ploščah in v arhivih najlepše ohranjajo izročilo Akademskega pevskega zbora France Prešeren. Veliko pa o njem povedo tudi številna priznanja, ki si jih je prislužil v poldrugem desetlet­ju. V zadnjih petih letih je zbor na mnogih tekmovanjih osvajal najvišja priznanja. Na tekmovanju RTV Ljubljana 1976. leta je dosegel 2. mesto, na beograjskem radiu prav tako drugo mesto, prihodnje leto 3. mesto na Mokranjčevih dnevih, nato 1978 na pevskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru srebrno plaketo. 1979 je prejel veliko Prešernovo plaketo občine Kranj. Nato je dvakrat zapored osvojil zlato plaketo na Naši pesmi v Mariboru, 1980 in 1982. Tega leta je dobil tudi priznanje občine Kranj. Letos je iz Maribora prinesel srebrno plaketo, prvo mesto pa z radijskega tekmovanja pred mikrofonom, kjer je lani osvojil drugo mesto.

                Ob petnajstletnici bo zbor priredil koncert, na katerem bo znova slišati preprosto ljudsko pesem, pa tudi dela glasbene sodobnosti, kar vse priča o izvirnosti zbora, njegovi kvalitetni strokovnosti in privrženosti zborovski glasbi. Po koncertu se bo zbor temeljiteje posvetil snemanjem in študiju novega programa. Hkrati bodo razmišljali tudi o ustreznejšem prostoru za koncerte v Kranju in o podmladku, ki bo izpolnil vrzel ob menjavi genera­cij v zboru.

Čestitka Zdravka Švikaršiča

5.12.1984

                Za vaše cenjeno vabilo na slavnostni koncert, ki bo 8. t.m., se Vam iskreno zahvaljujem.

                Sporočam Vam, da se koncerta zaradi visoke starosti žal ne morem udeležiti. Želim Vam popoln uspeh.

                Prisrčno Vas pozdravljam Vaš Zdravko Švikaršič

Čestitka Jožeta Fürsta

Ljubljana, 8.12.1984

                Dragi pevci, dragi dirigent!

                Ob vaši petnajstletnici vam čestitam k današnjemu jubilejnemu koncertu. Obenem vam želim, da naše zborovsko petje in zborovstvo še naprej uspešno predstavljate, širite in s svojimi koncerti kvalitetno dvigate tako doma kot v tujini.

                Želim vam tudi veliko delovne vneme na vajah, predvsem pa veliko dobre volje in veselja v petju - le delo in dobro razpoloženje naj vas vodi k ciljem, ki ste si jih izbrali in, ki jih od vas pričakuje slovenska javnost.

                Vse dobro Jojo Fürst.

Čestitka APZ Boris Kraigher Maribor

                Dragi pevci APZ Kranj čestitamo vam za zelo uspešen koncert in vam pri vašem delu želimo še mnogo uspehov!

                APZ Boris Kraigher Maribor

Čestitka zbora Consortium musicum Ljubljana Ljubljana, 8.12.1984

                Iskrene čestitke ob vašem jubileju!

Čestitka Moškega zbora Kropa

Kropa, 6.12.1984

                Želimo vam še veliko zadovoljstva s pesmijo med ljudmi!

                Pevci Moškega zbora iz Krope

Čestitka Moškega komornega zbora DPD Svoboda Podnart

                Za vaš jubilej vam čestitamo in želimo še nadaljnih uspehov

                Moški komorni zbor DPD Svoboda Podnart

Čestitka MPZ Obala Koper

                Ob vašem visokem ljubilenju (pravilno: jubileju, op. M. M.) vam iskreno čestitamo in vam želimo veliko uspehov v prihodnosti

Pevci in dirigent MPZ »Obala«

Čestitka Egija Gašperšiča

4.12.1984

                Spoštovani!

                Poročila v časopisih in drugod so bolj skopa, a vseeno se ve, da vaš zbor vztrajno in uspešno išče novih potrditev novih dosežkov, s katerimi zgledno bogatite slovensko kulturno dogajanje.

                Ob 15-letnici zato čestitam z željo, da bi vas pesem še naprej tako ubogala.

                Na koncert žal ne morem, ker bom takrat v Bosni. Hvala za vabilo.

                Pozdrav vsem!

                Egi Gašperšič

Peter Colnar: Ob jubileju Akademskega pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja; Pesem iz gimnazijske telovadnice

Dnevnik, 1984/XXXIII, št. 338 (12.12.), str. 5

                ...

                Jubilejno sezono so začeli z nastopom na proslavi ob šti­ridesetletnici IX. korpusa v Novi Gorici, sledilo je potovanje v Karlsruhe na četrti festival Eurotreff Musik. Sledil je koncert v Mariborui, pa v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani v okviru zborovskega abonmaja, koncert v Križu pri Nabrežini, nastop ob slovenskem kulturnem prazniku. V spisku nastopov je še zapisana desetdnevna turneja po Zvezni republiki Nemčiji (dva koncerta) in Češkoslovaški (štirje koncerti), pa jubilejni nastop v avli kranjske gimnazije...

                Nismo natančno naštevali vseh prireditev. Preveč jih je. Vsako leto gre za dolg spisek nastopov, uspehov, priznanj in v njih vtkanih vsakdanjih življenjskih človeških doživetij. Nasto­pajočih in poslušalcev.

                Pri nastopanju smo zaključili z avlo kranjske gimnazije. Namenoma. Gre za nekakšen »rojstni kraj« Akademskega pevskega zbora France Prešeren. Štiriindvajset dijakov kranjske gimnazije je začelo pred petnajstimi leti prepevati pod vodstvom dirigenta Matevža Fabjana in od leta 1981 nadaljuje pod »taktirko« Tomaža Faganela. Zbor šteje sedaj okoli 60 pevcev. V petnajstih letih je imel blizu 300 nastopov in izvedel na koncertih približno 300 različnih skladb domačih in tujih skladateljev najrazličnejših stilnih obdobij. Redno sode­luje na nekaterih festivalskih prireditvah v domovini in tujini. Gostoval je v Italiji, Avstriji, Franciji, ZR Nemčiji, Nizozemski in Češkoslovaški. Za potrebe radijskega programa je posnel čez 300 minut iz svojega repertoarja...

                Kljub vsem uspehom se zbor vrača v kranjsko gimnazijo oziro­ma telovadnico. Kranj pač nima primernega akustičnega prostora, zato ostaja praktično brez koncertov. Koncertna dvorana v delav­skem domu je premajhna, dvorana kina Center ni akustična. Zato se pevci vračajo na kraj, kjer je zbor nastal - v večnamenski pros­tor gimnazije. V drugi polovici dvajsetega stoletja Prešernov Kranj drugega nima...

                Zaskrbljujoče in istočasno nekako simpatične so misli pred­sednika zbora Zlatka Pavlice, ko je glasno razmišljal, kaj pride za pevci, ki sedaj prepevajo. Gre namreč za zadnjo generacijo, ki je prepevala v srednješolskih klopeh. Danes v Kranju nobena srednja šola nima svojega pevskega zbora! Zakaj je utihnilo srednješolsko petje? Zakaj utihnejo otroška grla po končani osnovni šoli? Se bo še našel kdo, ki bo v Kranju (menda ne gre ravno za osamljen primer) organiziral vsaj skupni srednješolski pevski zbor? Naj mar verjamemo, da res noče priti pesem iz mladih grl? Se je naša družba stehnizirala res do te mere?

                Morda takšna razmišljanja ne sodijo povsem k jubilejnemu zapisu. Morda: vendar, ker prihajajo iz njihovih vrst, dajejo jubileju nekakšno večjo vrednost. Pevcem ni vseeno, kaj bo z njimi, kako je in bo s kulturnim doživljanjem in podoživljanjem. Sicer gre za mlad sestav, ki pa se mora tudi normalno obnavljati. S kom in od kje, če niti v gimnazijski avli ni več pesmi gimna­zijcev, če v »elitni« srednji šoli, pesem samo gostuje!?

Darja Frelih: Prešernovih 15 let

GM, Revija Glasbene mladine Slovenije, 1984 (1984/85)/15, št. 3 (14.12), str. 14

                Med mlade glasbene poustvarjalce, ki jih predstavljamo v naši reviji, tokrat uvrščamo Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Čeprav pevke in pevci tega zbora danes večinoma niso več najstniki, pa so tudi tisti trije vztrajni, ki pojejo v zboru že od vsega začetka, pred 15 leti prav gotovo še bili (najstniki) in so vsaj »po duši« verjetno to ostali do danes. Ko omenjamo kranjski zbor, ne glede na obdobja njegove petnajstletne prehojene poti, ne glede na menjave generacij, imamo v mislih mlad zbor; zbor mladih pevskih navdušencev, ki jih nemara tako kot vse ljubiteljske pevske zbore, družijo veselje do petja in koncertnega nastopanja ter doživetja na koncertnih turnejah, družabnih srečanjih in ne nazadnje na vsakdanjih pev­skih vajah.

                Kljub temu, da je zbor zrastel iz »komornih« razmer in se je do pred treh let imenoval Akademski komorni zbor Kranj, je že od svojega drugega leta delovanja vsako sezono združeval blizu 50 pevcev in pevk. V preteklih 15 letih pa se jih je v zboru zvrstilo čez dvesto.

                Kljub ljubiteljskemu značaju je zbor s svojimi dovršenimi izvedbami zborovskih skladb večkrat dokazal, da presega amaterske okvire. Z dirigentom Matevžem Fabijanom, ki je zbor vodil dva­najst let (vse od njegove ustanovitve), so pevci na tekmovanjih Naša pesem v Mariboru (kjer vsaki dve leti »odločajo« o kvaliteti slovenskih zborov) dosegli srebrna in eno zlato odličje. Odkar je njihov zborovodja dirigent Tomaž Faganel, pa so prejeli eno zlato in eno srebrno plaketo.

                Njihova programska usmeritev že od samega začetka dopušča široke možnosti in predvideva »izvajanje skladb renesančne dobe, tako naših kot tujih skladateljev« in »poustvarjanje kvalitetnih del naše glasbene preteklosti in sedanjosti«. Ta prvotno zasnova­ni programski koncept pa je zbor sčasoma uspešno dopolnjeval še z deli sodobnih in starejših tujih avtorjev. Zbor je v svojem petnajstletnem delovanju predstavil enajst prvih izvedb sloven­skih zborovskih skladb ter dvanajst na novo prirejenih ljudskih pesmi slovenskih skladateljev.

                Sicer pa nam pogled v njihovo kroniko razkrije še vrsto zanimivih podatkov iz življenja tega zbora. Vsako leto zbor naštudira najmanj en nov program, ki ga predstavi ob koncu sezone na celovečernem koncertu. Vsako novo sezono zbor prične s trid­nevnimi intenzivnimi vajami, ko vadi po 6 do 8 ur dnevno. V ta namen pevci z zborovodjem in korepetitorji odidejo v Dom pod Storžičem, ali pa na Govejek, Krvavec, v Trebijo ali Kranjsko goro, kjer pa ne manjka tudi zborovskega družabnega življenja. Takrat krstijo tudi nove pevce. Kot sami pravijo, pa ta krst ni kar tako. Bruci rešujejo težke naloge: grgrati morajo vodo in peti Na planincah, v nahrbtniku priskakljati do zelenega carja in mu poljubiti mezinec leve noge, pojesti celo limono, z nosom igrati na harmonij...

                Pevci običajno menijo, da so vaje nekoliko manj prijetni del zborovskega življenja, kajti zborovski pevec »živi« za koncerte, za tisti končni cilj, ko posreduje »svojo« glasbo drugim ljudem. Koncertov, takšnih in drugačnih pa je bilo v zgodovini APZ France Prešeren zelo veliko: od nastopov na proslavah in svečanostih ter občinskih revijah pevskih zborov prek rednih nastopov na festiva­lih Revolucija in glasba do celovečernih koncertov v najrazličnejših slovenskih krajih ter pri slovenskih zamejcih na avstrijskem Koroškem in v Italiji, novoletnih koncertov kakor tudi sodelovanj s simfoničnimi orkestri (skupaj z zborom Consor­tium musicum in orkestrom SF so izvedli kantato Prokofjeva Alek­sander Nevski, s komornim zborom in simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana pa posneli ploščo s kantato Ravensbrück Alojza Ajdiča). Ob 10-letnici je zbor posnel svojo prvo samostojno ploščo (Če rdeče rože zapade sneg), večkrat pa je snemal tudi za radio in televizijo. Lepe uspehe je dosegel tudi na tekmovanju radijskih posnetkov v Beogradu, sodeloval na Mokranjčevih dnevih v Negotinu in na Zborovskih svečanostih v Nišu, na mednarodnih tekmovanjih, srečanjih, festivalih in turnejah (Seghizzi v Gori­ci, Eurotreff Musik v Baden-Würtembergu, Graz, Nizozemska, Italija itd).

                Naj naštevanje zborovih uspehov sklenemo z njegovim sodelo­vanjem z Glasbeno mladino Slovenije, ko je zbor v sezoni 1979-80 koncertiral v Slovenski filharmoniji v okviru abonmaja Mladi mladim, pred dvema letoma pa je izvedel mladinski koncert na osnovni šoli Loče pri Poljčanah, ki si ga je kot nagrado »prislužila« tamkajšnja zmagovalna ekipa v kvizu GMS na temo Glasbeni barok.

                Naj povemo še to, da se je zbor z dirigentom Tomažem Fagane­lom pred kratkim vrnil z desetdnevne koncertne turneje po Zvezni republiki Nemčiji in Češkoslovaški, kjer je izvedel sedem koncer­tov z obsežnim programom. V začetku decembra pa je zbor proslavil svojo 15-letnico s svečanim koncertom v Kranju in s programom, ki ga je »predpremierno« predstavil že novembra letos v okviru zborovskega abonmaja v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubl­jani (Osterc, Eben, priredbe slovenskih ljudskih pesmi). Kranj­skim pevcem in dirigentu želimo še veliko tako delovnih jubile­jev!

Franc Križnar: APZ France Prešeren iz Kranja; 15. letni koncert

Glas, 1984/XXXVII, št. 97 (18.12.), str. 5

                Kvaliteten pevski sestav, ki že polnih 15 let zapolnjuje na Gorenjskem vokalne glasbene vrzeli, se je v svojem delovanju povzpel preko svoje regije. Tako ga že nekaj let nazaj poslušamo na osrednjih domačih koncertnih odrih, nemalokrat pa sega zborova dejavnost tudi preko naših meja. Po uspešnem začetku pred petnajstimi leti z Matevžem Fabijanom nadaljuje APZ France Prešeren iz Kranja svoj pevski crescendo z dirigentom Tomažem Faganelom. Zborov napredek je očiten iz leta v leto in z zadnjimi dosežki se je pravzaprav povzpel v sam vrh slovenske vokalne glasbene poustvarjalnosti. Mimo vsakoletnih rednih in najpomembnejših letnih koncertov se zbor kranjskih pevcev vključuje tudi v izvedbe vokalno-instrumentalnih del z obema poklicnima simfoničnima orkestroma v Ljubljani, snema in izdaja gramofonske plošče ter tudi tekmuje.

                APZ France Prešeren iz Kranja se zadnja leta še posebej uveljavlja s programi svojih letnih koncertov. Prav zadnji - 15. letni koncert v dvorani kranjske gimnazije preteklo soboto - je ponovno opozoril na zborove programske ambicije. Prvi del je bil zastavljen modernistično in izredno zahtevno. Od domače modernistično usmerjene Osterčeve kompozicijske šole s ciklusom Treh belokranjskih na ljudska besedila (Polžek, Na pust in Tepežnica), Cvetočega bezga (na besedilo Toneta Seliškarja) do češkega moder­nističnega vokalnega ciklusa v sedmih stavkih Ljubezen in smrt (Laska a smrt) Petra Ebna (roj. 1929). Osterčev vokalni opus je resna preizkušnja celo za kvalitetne ljubiteljske pevske zbore, ker je v popolnosti izenačen s skladateljevim instrumentalnim opusom. Vendar so bila vsa odpeta dela očeta slovenske glasbene moderne izjemen dosežek kranjskih pevcev. Dirigent Faganel je oblikoval vokalni stavek v izenačenih linijah in v popolni neodvisnosti od literarnega besedila. Ta zborovski trend se je nadaljeval tudi v češkem glasbenem modernizmu, ki je bil pravza­prav še bolj poudarjen tudi zaradi petja v češkem jeziku. Kljub presunljivi literarni vsebini deluje Ebnov vokalni opus skrajno absolutno in z največjo vrednostjo v vodenju vokalnih pevskih glasov. Kranjski pevci so s tehtnim vživetjem v branje pričujočih opusov pokazali izjemno odzivnost za najzahtevnejše glasbene parte.

                V drugem delu smo prisluhnili APZ France Prešeren v povsem drugačni glasbi. V sporedu popularnih harmonizacij in priredb slovenskih ljudskih pesmi smo prisluhnili Mateju Hubadu, Emilu Adamiču, Francetu Maroltu, Vasiliju Mirku in Zdravku Švikaršiču. V tem delu bi opozoril na najbolj uspeli deli Še rož'ce so žalovale, medtem ko Švikaršičeva Pojdam u rute (za moški zbor) zaradi malce smole zbor ni uspel. Od zaključka večera velja omeniti še južnoslovansko vokalno ter folklorno obarvano prepe­vanje, Skalovskega Makedonsko humoresko, Berdovićevo dubrovniško poskočnico Lindjo in Žganec-Matzove Pesmi iz Medjimurja. S slov­enskima ljudskima pesmima (Pa se sliš', Škerjanček in Zdravljico je APZ France Prešeren zakl­jučil svoj 15. letni nastop. Ob tem naj spet opozorimo, da tako kvaliteten zbor žal še vedno nima primernega koncertnega prosto­ra.

309.

Program

26. decembra 1984

Koncert

Kranj, Planina, dom upokojencev

Matej Hubad: Škrjanček poje

Matej Hubad: Nmav čez jezero

France Marolt: Teče mi vodica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

Zdravko Švikaršič: Pojdam u rute

dirigent:

Tomaž Faganel

310.

Program

7. februarja 1985

Slovesnost ob Prešernovem in Jenkovem grobu

Kranj,  Prešernov gaj

Stanko Premrl: Zdravljica

Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom

Davorin Jenko: Lipa

dirigent:

Peter Bogataj

311.

Program

7. februarja 1985

Podelitev Prešernovih plaket

Kranj, dvorana občinske skupščine

Stanko Premrl: Zdravljica

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Emil Adamič: Vipavska

dirigent:

Tomaž Faganel

312.

Program

12. februarja 1985

Radijsko snemanje

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Mirabile mysterium

Iacobus Gallus: Pater noster

dirigent:

Tomaž Faganel

313.

Program

14. februarja 1985

Koncert

Ljubljana, osnovna šola Toneta Čufarja

Jurij Fleišman: Triglav

Stanko Premrl: Zdravljica

Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom

Slavko Osterc: Tri belokranjske

Polžek

Na pust

Tepežnica

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Pater noster

Franc Šturm: Labod, rak in ščuka

Anton Foerster: Planinska

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

Emil Adamič: Vipavska

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Vasilij Mirk: Kukovica

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

dirigent:

Tomaž Faganel

314.

Program

22. februarja 1985

Občinska revija pevskih zborov

Kranj, koncertna dvorana Delavskega doma

Franc Šturm: Labod, rak in ščuka

Petr Eben: Laska a smrt

Slunečko zachodi

Zdravko Švikaršič: Pojdam u rute

dirigent:

Tomaž Faganel

Občinska pevska revija

Gorenjski glas, 1985/XXXVIII, št. 16 (26.2.), str. 5

                ...

                Na prvem koncertu so nastopili: moški pevski zbor Društva upokojencev Kranj pod vodstvom Venclja Sedeja, oktet DPD Svoboda iz Britofa pod vodstvom Milana Bajžlja, moški pevski zbor PTT Kranj pod vodstvom Alojza Vengarja, dekliški nonet Korotan z Jezerskega pod vodstvom Toneta Mušiča, moški pevski zbor Tugo Vidmar iz Kranja pod vodstvom Alojza Lazarja, mešani pevski zbor Svoboda Stražišče pod vodstvom Marije Jamnikove, oktet Vigred iz Predoselj pod vodstvom Naceta Gorjanca, moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožefa Močnika in Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Tomaža Faganela.

315.

Program

26. februarja 1985

Radijsko snemanje

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Gioacchino Rossini: I Gondolieri

Gioacchino Rossini: La Passegiata

Franc Šturm: Labod, rak in ščuka

dirigent:

Tomaž Faganel

sodeloval je:

Bojan Gorišek, klavir

316.

Program

2. marca 1985

Koncert

Zagreb, Trešnjevka,

društveni dom

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Pater noster

Petr Eben: Laska a smrt

Stala laska

Bezpečnost

Slunečko zachodi

Heinrich Schütz: Cantate Domino

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

Matej Hubad: Nmav čez jezero

Emil Adamič: Potrkan ples

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Gioacchino Rossini: I Gondolieri

Gioacchino Rossini: La Passegiata

dirigent:

Tomaž Faganel

sodeloval je:

Bojan Gorišek, klavir

Kritika koncerta na radiu Zagreb

Radio Zagreb, 1985

                Sinoči je v dvorani Doma na Trešnjevki nastopil ljubiteljski Akademski pevski zbor France Prešeren iz sosednje Slovenije. Naj vas spomnim, da je tradicija zborovskega petja v Sloveniji zelo močna in je sestavni del življenja, podobno, kot so klape na Hrvaškem. Kultura zapušča v zborovskem petju svoje sledove in prepričljiv primer je bil prav nastop kranjskih gostov. Ne zau­pajmo pa le tradiciji, pri tem zboru je odigral pomembno vlogo tudi njegov dirigent, sicer učenec Milana Horvata, mladi Tomaž Faganel. Naravno nagnjenje k zborovskemu petju v Sloveniji je znal usmeriti k izvrstnemu in sugestivnemu ljubiteljskemu zborovskemu petju. Dokaz zato je zelo širok izbor izvajanih del.

                Razumljivo je seveda, da mora biti temeljni predpogoj ho­mogenost skupnega zvoka, čeprav pri tej zvrsti glasbenih ansam­blov vedno ni tako.

                To izhodiščno prvino so pokazali tudi zborovski pevci iz Kranja. Pomembno je tudi, da zbor pokaže širok in jasen spekter razlik v petju, natančneje, da predstavi osnovne prvine različne glasbe; vse to smo zasledili v sinočnjem nastopu gostov iz Kran­ja. Zbor je predstavil nekaj svojih avtorjev iz obdobja rene­sanse, npr. Iacobusa Gallusa, drugačen zvok pa je bil v delih češkoslovaškega Petra Ebna, Schütza ali postromantikov Bruckner­ja in Brahmsa; pri Brucknerju sicer z nekaj manj osvojljive mirne dramske intenzitete njegove posebno počasne glasbe.

                Končno: s koliko zborovske dostojanstvenosti, čeprav lahkot­no in očarljivo, so v drugem delu peli obdelave slovenskih ljud­skih pesmi, Medjimurske Vinka Žganca in Makedonsko humoresko Todorja Skalovskega. Na koncu so pokazali še čar italijanskega zborovskega bel canta v dveh Rossinijevih skladbah. Na klavirju jih je uspešno obvladoval, ne le njih, ampak tudi slab klavir, mladi pianist Bojan Gorišek.

                Vse to smo sinoči doživeli s kranjskim zborom in njegovim dirigentom. Bila je to zdrava zborovska glasbena tradicija in dobro zborovsko petje.

317.

Program

1. maja 1985

Prvomajska proslava

Jošt

Internacionala

Anton Foerster: Planinska

Emil Adamič: Vipavska

dirigentka:

Ana Erman

Prireditve ob 1. maju

Gorenjski glas, 1985/XXXVIII, št. 34 (30.4.), str. 2

                ...

                Osrednja proslava ob 1. maju bo za .  Kranj  - Osrednja ob~inska proslava ob 1.  maju  bo  za Kranjčane tudi letos na Joštu nad Kranjem. Proslava se bo začela ob 10. uri. Tu bodo podelili tudi srebrne znake zveze sindikatov Slovenije. V kulturnem programu bodo sodelovali akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, folklorna skupina Sava, tamburaški ansambel Bisernica, instrumentalni kvintet Sava in ansambel Jevšek.

                ...

318.

Program

8. maja 1985

Koncert ob 40-letnici osvoboditve

Kranj, dvorana občinske skupščine

Himna

Karol Pahor: Na juriš!

Radovan Gobec: Bratje, le k soncu, svobodi

Ubald Vrabec: Rdeč zaton

Marjan Kozina: Hej, tovariši

Janez Kuhar: Jutri gremo v napad

Rado Simoniti: Nabrusimo kose

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

dirigent:

Tomaž Faganel

40 let v svobodi

Gorenjski glas, 1985/XXXVIII, št. 36 (10.5.), str. 16

                ... .   Ob~ani  Kranja  so  40-letnico  osvoboditve   dostojno

                V kulturnem programu je zapel Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, zatem je v avli predsednik delavskega sveta IBI Kranj Miha Sajovic odkril doprsne kipe kranjskih narodnih herojev Pavle Mede-Katarine, Iva Slavca-Jokla in Vinka Zevnika- Železnika...

319.

Program

17. maja 1985

Koncert

za udeležence zborovskega tečaja

Ljubljana, avla Pedagoške akademije

Jurij Fleišman: Triglav

Iacobus Gallus: Media vita

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

Anton Foerster: Planinska

Emil Adamič: Vipavska

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Franc Šturm: Labod, rak in ščuka

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Stanko Premrl: Zdravljica

Slavko Osterc: Tri belokranjske

Polžek

Na pust

Tepežnica

Emil Adamič: Vsi so prihajali

dirigent:

Tomaž Faganel

320.

Program

22. maja 1985

Koncert resne glasbe

Beograd, dvorana Kolarčeve univerze

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Pater noster

Petr Eben: Laska a smrt

Bezpečnost

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

321.

Program

23. maja 1985

Revija jugoslovanskih zborov

Beograd, Dom sindikatov

Ubald Vrabec: Rdeč zaton

Petr Eben: Laska a smrt

Bezpečnost

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Matej Hubad: Škrjanček poje

Iacobus Gallus: Pater noster

Nikola Hercigonja: Jugoslavijo (združeni zbori)

dirigent:

Tomaž Faganel

322.

Program

24. maja 1985

Slovesni program ob dnevu mladosti in prenočevanju štafete mla­dosti

Beograd, center Sava

neznan

opomba:

vnaprej posnetih pesmi nismo znali

323.

Program

8. junija 1985

Revija gorenjskih pevskih zborov »Praznik petja Gorenjske«

Škofja Loka, dvorišče puštalskega gradu

Iacobus Gallus: Pater noster

Petr Eben: Laska a smrt

Bezpečnost

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

Praznik petja Gorenjske

Gorenjski glas, 1985/XXXVIII, št. 42 (31.5.), str. 5

                ... Na prireditvi, ki so jo poimenovali Praznik petja Gorenjske bodo sodelovali pevski zbori z Jesenic, iz Radovljice, Tržiča, Kranja, Kamnika, Domžal in Škofje Loke. Srečanje bo v soboto, 8. junija, ob 20. uri na prostem v puštalskem gradu, v primeru slabega vremena pa v prostorih osnovne šole Peter Kavčič v Podlubniku.

Praznik petja Gorenjske

Gorenjski glas, 1985/XXXVIII, št. 44 (7.6.), str. 5

                Škofja Loka - V soboto, 8. junija ob 20. uri bo pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke pripravil v puštalskem gradu srečanje pevskih zborov Gorenjske poimenovano Praznik petja Gorenjske. Nastopili bodo: mešani pevski zbor DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica-Breznica pod vodstvom Majde Erženove, moški pevski zbor KUD Stane Žagar Plamen Kropa pod vodstvom Egija Gašperšiča, komorni zbor Peko Tržič pod vodstvom Janeza Forška, akademski pevski zbor France Prešeren  iz Kranja pod vodstvom Tomaža Faga­nela, moški pevski zbor DKD Svoboda Mengeš pod vodstvom Tomaža Slabeta, ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik pod vodstvom Karle Bernotove in ženski pevski zbor DPD Svoboda Žiri pod vodst­vom Slobodana Poljanška. Koncert bo torej na prostem, na dvorišču puštalskega gradu. Če bo zagodlo vreme, bo prireditev v prostorih osnovne šole Peter Kavčič v Podlubniku. Povejmo še, da bodo koncert posneli za radio.

Franc Križnar: Praznik petja Gorenjske 1985 v Škofji Loki; Nastopilo sedem zborov

Gorenjski glas, 1985/XXXVIII, št. 46 (14.6.), str. 5

                Po letnih obračunih posameznih ljubiteljskih teles, tekmo­vanjih ob iztekajoči se sezoni so se na dvorišču puštalskega gradu v Škofji Loki na srečanju - preglednem nastopu srečali »najboljši« zbori vseh sedmih »gorenjskih« občin (pet gorenjskih in Domžale ter Kamnik). Menim, da je vlogo najboljšega zbora odigral edinole Kranj, ki je poslal v Škofjo Loko svoj APZ France Prešeren s Tomažem Faganelom, medtem ko po dosedanjih ocenah praznovanja, poslušanja in vedenja o trenutni ekipiranosti posa­mičnih občinskih sredin z zbori ne morem tega trditi za ostale.

                ... Kranj­ski Akademski pevski zbor France Prešeren je tako v programskem kot v muzikalnem pogledu nadzborovsko telo na Gorenjskem (vsaj po tem, kar smo zadnji sobotni večer slišali v škofjeloškem puštalskem gradu). Kljub temu da je mešani pevski sestav z diri­gentom Tomažem Faganelom tokrat prepeval v zmanjšani zasedbi, je bilo programsko, pevsko in muzikalno oblikovanje Gallusovega moteta Pater noster, Petra Ebna Bezspečnost ter dveh folklorno in domačijsko obarvanih Mirkove So že rož'ce žal'vale in Adamičevega Kola vrhunec letošnjega praznika petja na Gorenjskem v Škofji Loki.

                ...

Pevci Komornega mešanega zbora Peko Tržič: Prejeli smo: Preseženo uradništvo!

Gorenjski glas, 1985/XXXVIII, št. 48 (21.6.), str. 6

                Osrednja revija gorenjskih odraslih zborov ni tekmovalnega značaja, to tudi ni njen namen. Posamezne občine so na revijo poslale zbore, ki so zaradi vestnega dela zaslužili opraviti to poslanstvo. Koliko so pevci za take nastope dovzetni in včasih indisponirani, ve le vsak zborovodja za svoje pevce, ki pa jim lahko že vsaka malenkost (vreme, prostor itd.) zmanjša njihovo učinkovitost.

                Če se je pisec članka »kritike« spuščal v tiskarske napake, nam bodi dovoljeno, da odgovorimo na nekaj izzivanj.

                1. Noben zborovodja v SFRJ še nima privatnega zbora (Forškov, Poljanškov, Gašperšičev itd.).

                2. Od kod teza v zapisu, da obstajajo pri nas poleg zborov tudi nadzbori? Kolikor vemo, ta termin ne obstaja v strokovni literaturi, žal pa nas spominja na nacistično diferenciacijo ljudi.

                3. Radovan Gobec je bil na reviji predstavljen s štirimi sladbami in sicer dvakrat z ženskima in dvakrat z mešanima zboro­ma. Njegovo ime je neizpodbitno eno najimenitnejših ustvarjalcev slovenske povojne zborovske ustvarjalnosti in si lahko dovoli ustvarjati tudi v tonalnem stavku, ki je še vedno najbolj žlahtna muzikalna izpoved zadnjih 300 let.

                4. Peter Lipar je pojem gorenjske zborovske ustvarjalnosti in tudi šole, v kateri je deloval 30 let. Saj je poleg organiza­cijskih zadev vodil še tri zbore in godalni orkester ter bil prisoten in pošten svetovalec amaterskim skupinam širom Slove­nije. Bil je eden najboljših učencev Osterčeve šole, kar izpričuje tudi skladba Partizanovo slovo (za mešani zbor priredil R. Gobec).

                5. Nihče ne oporeka profesionalne ravni APZ France Prešeren Kranj, toda, če ga je že avtor članka postavil za »nadzbor«, bi moral verjetno vedeti da je Pater Noster Jakobusa Gallusa odlično postavil na koncertni oder že Matevž Fabijan da je Žebljarska v kroparski izvedbi enkratno doživetje, da so Žirovska dekleta z mnogo topline in srčnosti podale Gobčevo Ne ouri, ne sejaj, da je Žirovnica kljub vsem začetniškim težavam z zanosom zapela Sijaj mi sončece, Mengeš v odličnem ritmu Flosarsko in Tržičani svojo Tržiško s ponosom in gorenjsko trmo.

                Ni lahko biti kritik, posebej ne na umetniškem področju. Zato, ker se mora sleherno dejanje (tudi kritiško) izkazati z osebnim ustvarjalnim in poustvarjalnim delovanjem. (Ali je kdaj pel, vodil zbor ali pisal skladbe?). Če torej pisec članka zasto­pa pasivno glasbeno sfero, mu ne moramo priznati kriterijev, ne strokovnih ne širših družbenih, da bi tako silovito »zadavil« večno živo in vse bolj živo petje gorenjskih deklet in fantov.

                P.s. Naslov prispevka smo povzeli po avtorjevi nesmiselni primerjavi pevske dejavnosti z uradništvom. Sleherni poslušalec na nastopu zborov, med njimi so bili nedvomno tudi uradniki, se je udeležil srečanja gorenjskih zborov z željo, da poseže v vsakdanjo turobnost, da ga petje razveseli in dopolni manjkajočo duhovno vsebino.

324.

Program

15. junija 1985

Srečanje kranjskih in koroških cestarjev

Kranj, avla občinske skupščine

Stanko Premrl: Zdravljica

Anton Foerster: Planinska

Emil Adamič: Vipavska

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

dirigentka:

Ana Erman

325.

Program

21. junija 1985

Europäisches Jugendmusikfest, koncert

Zvezna republika Nemčija, Ulm- Unterweiler, Turn- und Festhalle

Iacobus Gallus: Pater noster

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Petr Eben: Laska a smrt

Bezpečnost

Matej Hubad: Škrjanček poje

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Vasilij Mirk: Kukovica

Emil Adamič: Vipavska

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

326.

Program

22. junija 1985

Europäisches Jugendmusikfest, skupni koncert

Zvezna republika Nemčija, Ulm, Donauhalle

Anton Foerster: Planinska

Vasilij Mirk: Kukovica

Stanko Premrl: Zdravljica

Matej Hubad: Škrjanček poje

Emil Adamič: Vipavska

dirigent:

Tomaž Faganel

327.

Program

23. junija 1985

Europäisches Jugendmusikfest, maša

Zvezna republika Nemčija, Ulm- Unterweiler, cerkev

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Karol Pahor: Pa se sliš

dirigent:

Tomaž Faganel