APZ France Prešeren vabi nove pevce

Glas, 1984/XXXVII, št. 69 (7.9.), str. 5

                Akademski pevski zbor France Prešeren z dirigentom Tomažem Faganelom spet sprejema nove člane. V letošnji sezoni se pospešeno pripravljajo na praznovanje svoje petnajstletnice in na daljšo koncertno turnejo po Nemčiji in Češkoslovaški.

                Pevske vaje imajo v Osnovni šoli Franceta Prešerna vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 22. ure. Nove pevce bodo sprejem­ali ves september v teh terminih.

                Pevci in pevke naj ne bodo mlajši od 18 let.

296.

Program

15. septembra 1984

Proslava ob 20-letnici KŽK Kranj

Kranj, Gorenjski sejem

Jurij Fleišman: Triglav

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

Matej Hubad: Škrjanček poje

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Anton Foerster: Planinska

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

297.

Program

21. septembra 1984

Koncert

Kamnik, Center srednjih šol

Slavko Osterc: Tri belokranjske

Polžek

Na pust

Tepežnica

Petr Eben: Laska a smrt

Pod zelenym dubem

Stala laska

Uroš Lajovic: Stori čudež

Iacobus Gallus: Pater noster

Heinrich Schütz: Cantate Domino

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

Matej Hubad: Nmav čez jezero

Emil Adamič: Potrkan ples

Emil Adamič: Vipavska

France Marolt: Venci veili

France Marolt: Teče mi vodica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Vasilij Mirk: Kukovica

Zdravko Švikaršič: Pojdam u rute

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

dirigent:

Tomaž Faganel

298.

Program

24. oktobra 1984

Koncert

Celje, Narodni dom

Jurij Fleišman: Triglav

Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom

Anton Nedved: Nazaj v planinski raj

Iacobus Gallus: Pater noster

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Uroš Lajovic: Stori čudež

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Matej Hubad: Škrjanček poje

Matej Hubad: Nmav čez jezero

Emil Adamič: Vipavska

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Zdravko Švikaršič: Pojdam u rute

France Marolt: Venci veili

France Marolt: Teče mi vodica

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Marij Kogoj: Stoji mi polje

dirigent:

Tomaž Faganel

299.

Program

31. oktobra 1984

Komemoracija

Kranj, Trg revolucije

France Marolt: Teče mi vodica

Zorko Prelovec: Oj, Doberdob

dirigent:

Tomaž Faganel

300.

Program

10. novembra 1984

Zborovski abonma, koncert

Ljubl­jana, Gallusova dvorana Cankarjevega doma

Slavko Osterc: Tri belokranjske

Polžek

Na pust

Tepežnica

Slavko Osterc: Cvetoči bezeg

Petr Eben: Laska a smrt

Pod zelenym dubem

Galanečka moja

Stala laska

Marne braneni

Bezpečnost

Slunečko zachodi

Utonuly

Matej Hubad: Nmav čez jezero

Emil Adamič: Potrkan ples

Emil Adamič: Vipavska

France Marolt: Venci veili

France Marolt: Teče mi vodica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Vasilij Mirk: Kukovica

Zdravko Švikaršič: Pojdam u rute

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Vladimir Berdović: Lindjo

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

dirigent:

Tomaž Faganel

Dnevna obvestila; Cankarjev dom; Glasba

Delo, 1984/XXVI, št. 263 (10.11.), str. 4

                Sobota, 10. novembra, ob 18. uri: APZ France Prešeren, Kranj. Zborovski abonma in izven. Zborovodja: Tomaž Faganel.

                Program: Osterc - Tri belokranjske; Cvetoči bezeg; Eben - Laska a smrt (7 pesmi); ljudske pesmi; Skalovski - Makedonska humoreska; Berdović - Lindjo; Žganec - R. Matz - Pjesme iz Medji­murja. (Velika dvorana)

Barbara Sicherl - Kafol: Razsežnost poustvarjalnosti

Delo, 1984/XXVI, št. 265 (13.11.), str. 6

                Na drugem koncertu zborovskega abonmaja v Cankarjevem domu v Ljubljani (10. novembra) se nam je namesto najavljenega zbora iz tekmovanja Ca. Seghizzi predstavil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Zbor že zaradi tradicije delovanja (rojstna letnica je leto 1969) kakor tudi kvalitete umetniškega delovanja vsekakor zasluži mesto med izbranimi zbori, ki se bodo v tej koncertni sezoni še predstavili. Dirigent Tomaž Faganel nadaljuje in razvija delo svojega predhodnika in ustanovitelja zbora Matevža Fabijana, ki je do leta 1981 uspel postaviti visoko izvajalsko raven pevcev. V svojem programskem konceptu enakovredno negujejo ljudsko pesem kakor tudi izvajalsko zahtevnejše skladbe, hkrati pa intenzivno vključujejo tudi sodobna zborovska dela.

                Program, ki so ga predstavili ob svoji 15-letnici delovanja, je izpostavil naše umetniško bogastvo, ki izvira iz ljudske zakladnice. Priredbe in harmonizacije ljudskih pesmi so skozi grla mladih pevcev in ob navdušenem odzivu publike pokazale, da narod, ki čuti in ceni sokove svoje zemlje, s tem ohranja in bogati svoje največje bogastvo. Saj narod, ki ostaja zvest lastni biti in se zaveda svojih korenin, lahko vzpostavlja polnokrven odnos s kulturo ostalih narodov.

                Umetniški odraz tega duha je na koncertu oživil tudi idejo velikega poeta, po katerem se zbor imenuje, dr. Franceta Prešerna. Zlasti v drugem delu koncerta so sestavljale jedro zgledne priredbe in harmonizacije slovenskih ljudskih pesmi avtorjev Mateja Hubada, Emila Adamiča, Franceta Marolta, Vasilija Mirka in Zdravka Švikaršiča. Skladbam, ki po priljubljenosti sodijo že med uspešnice, so dodali še Makedonsko humoresko Todora Skalovskega, Lindjo Vladimira Berdovića in Pesmi iz Medjimurja Vinka Žganeca.

                Izvajalsko zahtevnejši program je bil v prvem delu koncerta, s skladbami Slavka Osterca in češkega komponista Petra Ebena. Tehnična izurjenost zbora, s katero neopazno premaguje izvajalske zahteve, dokazuje, da so se pevci sposobni spoprijeti s široko paleto izvajalskih problemov.

                Izredno kultiviran zvok izhaja iz dodelane vokalne tehnike in zlitosti posameznih glasov. Osnovne predpostavke dobrega petja, kot so točna intonacija, artikulacija itd., ostajajo ob izvedeni neoporečnosti resnično zgolj predpostavke.

                Pri Akademskem pevskem zboru France Prešeren se zato pozor­nost našega zanimanja lahko usmeri (in to je v umetnosti vselej pričakovano in nujno potrebno) v nadgradnjo tehničnih zahtev, v sfero, ki odkriva delež soustvarjalne moči interpreta. Soustvar­jalec (interpret) pri svojem delu vstopa v dimenzije ustvarjalne­ga dejanja s svojo racionalno in emocionalno naravo, s področji zavednega in nezavednega, srečuje se z razsežnostjo intuicije. To je najtežje in hkrati najbolj mikavno ne samo za izvajalca in poslušalca, temveč tudi za »razsodnika«, saj je do kraja objek­tivna sodba nemogoča.

Franc Križnar: Mnenja, kritike, ocene; Drugi koncert zborovskega abonmaja; APZ »France Prešeren« s Faganelom

Dnevnik, 1984/XXXIII, št. 312 (14.11.), str. 5

                Po nastopu Mešanega pevskega zbora »Ivo Lola Ribar« iz Beograda je, v okviru druge sezone zborovskega abonmaja Cankarje­vega doma in Zveze kulturnih organizacij Slovenije - Slovenske pevske zveze, nastopil v veliki dvorani Cankarjevega doma kranj­ski Akademski pevski zbor »France Prešeren«. Dirigent Tomaž Faganel, novo slovensko zborovsko ime, se strmo vzpenja na domače in tuje glasbene odre. Ljubljanski nastop, v okviru 15. jubilej­nega in letnega programa, je razdelil v troje težavnostnih in umetniških stopenj. V uvodu smo najprej prisluhnili zborom glas­bene moderne (Osterc in Eben), v nadaljevanju najpopularnejšim priredbam slovenskih ljudskih pesmi in za zaključek še trem zborovskim uspešnicam z južnoslovanskega zborovskega področja.

                Iz obsežnega Osterčevega zborovskega opusa je kranjski mešani pevski zbor (dobrih 50 ženskih in moških pevskih glasov) najprej izbral Tri belokranjske (na ljudsko besedilo: Polžek, Na pust in Tepežnica), nato pa v prvem delu odpel najbolj uspeli Osterčev in svoj pevski opus pričujočega večera: Cvetoči bezeg (na besedilo Toneta Seliškarja). Tukaj seže Osterčev antiromantični glasbeni izraz brez patosa, osredotočen na linijo pevskega glasu, brez ozira do lažne čustvenosti, do krikov zvočnih grozdov ter preko deklamacijske zborovske pripovedi. Faganel je s pevci APZ »France Prešeren« dodobra poudaril vse tiste glasovne linije, ki prav Cvetoči bezeg uvrščajo v sam vrh slovenskega zborovskega opusa nasploh. Ciklus sedmih pesmi Laska a smrt češkega glasbenega modernista Petra Ebna (roj. 1929) pa je v prvem delu nastopa kranjskega zbora gotovo že sodil v sam vrh ljubiteljske zborovske reprodukcije nasploh; če po svojih zahte­vah že ni bil ta opus na robu vseh zmogljivosti podobnih ansam­blov.

                Zborovo glasovno ravnotežje je prišlo do izraza v popularnih priredbah - harmonizacijah slovenskih ljudskih pesmi. Faganel je izbral zapise M. Hubada, E. Adamiča, F. Marolta, Mirka in Švikaršiča. Na zaključkih ljubljanskega nastopa pa smo prisluhnili še trem umetnim zborovskim obdelavam folklornih opusov Skalovske­ga (Makedonska humoreska), Berdovića (Lindjo) in Žganca (Pesmi iz Medjimurja). Po tem nastopu lahko ugotovim, da se zborovski zvok APZ »France Prešeren« strumno konsolidira, da je program od koncerta do koncerta, iz leta v leto zanimivejši in da kvaliteta pevskega poustvarjalnega duha raste in se po zmožnostih ter uspehih prebija v prve vrste slovenske zborovske reprodukcije.

Franc Križnar: APZ France Prešeren iz Kranja v Cankarjevem domu; Nastop v elitnem zborovskem abonmaju

Glas, 1984/XXXVII, št. 88 (16.11.), str. 5

                Na drugem koncertu letošnje že druge sezone zborovskega abonmaja ljubljanskega Cankarjevega doma in Zveze kulturnih organizacij Slovenije - Slovenske pevske zveze je v vrsti najime­nitnejših domačih in tujih pevskih sestavov nastopil tudi kranj­ski Akademski pevski zbor »France Prešeren« z dirigentom Tomažem Faganelom. V veliki dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma se je ob dobri zasedenosti dvorane ter s sporedom del Slavka Osterca, Petra Ebna, harmonizacij in priredb slovenskih ljudskih pesmi, Todorja Skalovskega, Vladimirja Berdovića in Vinka Žganca pred­stavil v luči izjemnega zborovskega poustvarjalnega telesa. Zborovski in pevski zvok sta konsolidirana, programsko so nastopi APZ »France Prešeren« iz leta v leto, od koncerta do koncerta zanimivejši, po umetniških dosežkih in težavnostni stopnji skladb zbora pa se kranjski pevski sestav giblje že nekaj zadnjih let v samem vrhu slovenske zborovske poustvarjalnosti.

                Glede na to, da je bil program APZ »France Prešeren« na koncertu v Ljubljani ponovitev napovedanega 15. jubilejnega letnega koncerta (v začetku decembra 1984 v Kranju) v tem prim­eru ne bomo podrobneje razčlenjevali celotnega zborovega nastopa, programa ter posamičnih kvalitet, ki jih je zbor že v tem »pri­pravljalnem«   obdobju dosegel. S svojim nastopom pa so kranjski pevci že precej pred svojim vsakoletnim letnim obračunom pokazali na pravilno zastavljeno pot, na poslanstvo ter na umetniške in druge glasbene kvalitete, ki zbor spremljajo zadnja leta v njego­vem nenehnem več kot uspešnem razvoju.

301.

Program

24. novembra 1984

Koncert

Zvezna republika Nemčija, Altensteig, Markgrafenhalle

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Mirabile mysterium

Iacobus Gallus: Patres, qui dormitis in Hebron

Iacobus Gallus: Pater noster

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Uroš Lajovic: Stori čudež

Heinrich Schütz: Cantate Domino

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

Gioacchino Rossini: I Gondolieri

Gioacchino Rossini: La Passegiata

Hugo Hermann: Frau Nachtigal

Petr Eben: Laska a smrt

Stala laska

Slunečko zachodi

Bezpečnost

Josip Pavčič: Če rdeče rože zapade sneg

Josip Slavenski: Voda zvira

Janko Jezovšek: Semplice

Matej Hubad: Nmav čez jezero

France Marolt: Venci veili

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

sodeloval je:

Bojan Gorišek, klavir

Slovenski zbor gostuje v Altensteigu

Altensteiger Mittteilungsblatt, 1984, št. 47

(prevod: Mija Mravlja)

                Sobota, 24. novembra, 19.30, Markgrafenhalle - redko slišane zborovske skladbe

                S posredovanjem glasbenega pisca Wernerja Zintgrafa bo v Altensteigu, Offenbachu in Bayreuthu gostoval Akademski pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja in dodal nekaj koncertov še na Češkoslovaškem.

                Zbor so leta 1969 ustanovili gimnazijci. Vedno znova se pomlajuje s študenti glasbe in glasbeno izobraženimi mladimi ljudmi različnih poklicev. Konstantno pomlajevanje narekuje obsežne naloge: redno udeleževanje nacionalnih in mednarodnih tekmovanj, prve izvedbe skladb jugoslovanskih skladateljev; končno pa so že več kot polovico okrog 300 naštudiranih skladb posneli za Radio Ljubljana, nekaj tudi za televizijo. Zraven pridejo še gostovanja v Italiji, Avstriji, Franciji in na Nizozemskem; dvakrat je bil zbor že na prireditvi Eurotreff Musik v Baden-Würtembergu (v Esslingenu in Ulmu).

                Pred tremi leti je prevzel umetniško vodstvo zbora Tomaž Faganel (33) iz Ljubljane. V slovenskem glavnem mestu Ljubljani je študiral glasbo, orgle in petje, v Gradcu pa dirigiranje in akademsko izobrazbo dopolnjeval na Dunaju na seminarjih pri Hansu Swarowskem, Ericu Ericsonu in Nicolasu Harnoncourtu. Je profesor na srednji glasbeni šoli v Ljubljani.

                Zbor je pripotoval s 55 pevkami in pevci in je gost zbora Christophorus Kantorei. Svoj koncert v soboto, 24. novembra, ob 19.30 v Markgrafenhalle bo pričel z moteti renesančnega skladatelja Iacobusa Gallusa (1550-1591). Od nemških skladateljev bomo poslušali dela Heinricha Schütza, Antona Brucknerja, Johannesa Brahmsa in Huga Hermanna, razen tega pa tudi ciklus znanega češkega skladatelja Petra Ebna. Za poslastico pa še dve skladbi Gioacchina Rossinija s klavirsko spremljavo.

                Seveda bomo na tem koncertu slišali tudi vrsto skladb pri nas komaj znanih jugoslovanskih skladateljev, začenši s Stevanom Mokranjcem, utemeljiteljem »nacionalne zborovske glasbe« v drugi polovici 19. stoletja, do Janka Jezovška, dlje časa živečega v sosednjem Herrenbergu, zdaj pa delujočega v Bayreuthu. Skozi program bo s kratkimi opisi del in skladateljev vodil Werner Zintgraf.

                ...

Podnapis

Schwarzwalder Bote, 28.11.1984

(prevod: Mija Mravlja)

                Akademski pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja (Slovenija) je na svoji nemški turneji gostoval tudi v Altensteigu. Petinpetdeset pevk in pevcev je prepričalo več kot 150 poslušalcev v Markgrafenhalle. Izvajali so dela skladateljev od Iacobusa Gallusa, Heinricha Schütza, Antona Brucknerja, Johannesa Brahmsa, Huga Hermanna do Petra Ebna. Pevski zbor je bil med svojim bivanjem v Altensteigu gost zbora Christophorus Kantorei. Spored zborovskega večera je vodil Werner Zintgraf.

302.

Program

25. novembra 1984

Koncert

Zvezna republika Nemčija, Offenbach, Markuskirche

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Mirabile mysterium

Iacobus Gallus: Patres, qui dormitis in Hebron

Iacobus Gallus: Pater noster

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Uroš Lajovic: Stori čudež

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

dirigent:

Tomaž Faganel

Klaus Ackermann: Pevsko srečanje; Jugoslovanski elitni zbor v Markusovi cerkvi

Offenbach-Post, 22.11.1984

(prevod: Tomaž Faganel, Mija Mravlja)

                Vzhodnjaško-zahodnjaško zborovsko srečanje v nedeljo zvečer v Markusovi cerkvi v Offenbachu je zbudilo veliko zanimanje občinstva. Poslušalci na koncu tudi niso skoparili z aplavzom za zgoščeno predstavitev zbora Studio iz Offenbacha in akademskega zbora »France Prešeren« iz jugoslovanskega mesta Kranja, ki sta s pretehtanimi zvočnimi sredstvi na temo smrt sklenila cerkveno leto. Programska zasnova: dela od zgodnjega časa vokalne polifonije do klasicističnih motetov Mendelssohna ali verskega hrepenenja Antona Brucknerja so dihala protestantskega in katoliškega duha.

                Presenetljivo je, da sta se tako različna zbora že na prvem srečanju, ki je nastalo s posredovanjem prof. Winfrieda Kirscha, dirigenta zbora Studio, vsebinsko idealno dopolnjevala.

                Zanemarljivo je, da pevke in pevci iz Offenbacha še nimajo koncertnih izkušenj kot akademski komorni zbor iz Jugoslavije, ustanovljen leta 1969, pod navpadljivim, a smotrnim vodstvom Tomaža Faganela, ki si jo je pridobil na okrog 300 nastopih v skoraj vseh evropskih državah...

                Razmestitev po skupinah je pri večzborju avstrijskega skladatelja slovenskega porekla Iacobusa Gallusa krepila dinamični učinek, ne da bi to kakorkoli vplivalo na intonacijo.

                ... Zvokovno uravnotežen, a široko odprt, se je zborovski zvok zlasti v polifoniji razmahnil po vseh kotih cerkvenega prostora, kar je obogatilo dinamični učinek.

                ...

                K silno barvitim odkritjem koncerta sodita dve duhovni skladbi Stevana St. Mokranjca in Uroša Lajovica. Ti poznoromantični vzgibi ostinato so z bogato zvočnostjo in mnogovrstnimi ritmi kot na kožo napisani kranjskim pevcem, ki se niso bali niti učinkovitih dinamičnih viškov.

                Brucknerjev Christus factus est je bil podan kot veličasten spekter akordov, ves čas ukročen s prefinjenimi pevskimi darovi.

                Premočrtni Brahmsov motet Wenn wir in höchsten Nöten sein, brez umetniških manirizmaov, kjer je delitev na dva zbora pri tako veliki razdalji pomenila drzno dejanje, pa poudarja visok razred jugoslovanskega zbora. Čudovito bi jih bilo spet videti in slišati.

Podnapis

Offenbach-Post, 22.11.1984

(prevod: Mija Mravlja)

                Tomaž Faganel je na koncertu duhovne glasbe v nedeljo zvečer v Markusovi cerkvi v Offenbachu motiviral Akademski zbor France Prešeren iz Kranja (Jugoslavija) brez zapletenih poz. Jugoslovani so z zborom Studio iz Offenbacha pod vodstvom prof. Winfrieda Kirscha ponudili napet ekskurz od zgodnjih večglasnih do poznoromantičnih duhovnih pesmi.

Podnapis

Frankfurter Rundschau, 29.11.1984

(prevod: Tomaž Faganel, Mija Mravlja)

                Na programu koncerta, ki sta ga izvajala zbor Studio iz Offenbacha in gostujoči jugoslovanski Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja v Markusovi cerkvi, je bila duhovna glasba. Med drugim smo poslušali dela Bacha, Mondelssohna-Bartholdyja, Brucknerja, Brahmsa, jugoslovanskih skladateljev Mokranjca in Lajovica in skladbe iz 15. in 16. stoletja. Hans Wolfram Hooge, kantor v Markusovi cerkvi, je prireditev spremljal na orglah, sopranistka Ulrike Wurdak je pela solistične dele. Vodja kulturnega resorja Ferdi Walther je zvečer uradno pozdravil jugoslovanske goste in označil koncert kot »posebno svetleč kamen« v mozaiku glasbenih prireditev v Offenbachu. Jugoslovanskemu dirigentu Tomažu Faganelu je izročil usnjen mestni grb. Winfried Kirsch, dirigent zbora Studio, ceni »sloveče dosežke« pevk in pevcev iz Kranja. Pokazalo se je, da sta oba zbora »na enakih valovnih dolžinah«...

303.

Program

28. novembra 1984

Revija srednječeških zborov

Češkoslovaška, Praga

Iacobus Gallus: Pater noster

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Petr Eben: Laska a smrt

Slunečko zahodi

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

dirigent:

Tomaž Faganel

304.

Program

29. novembra 1984

Zadušnica za Karlom IV.

Češkoslovaška,  kapela gradu Karlštejn

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Pater noster

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

dirigent:

Tomaž Faganel

305.

Program

30. novembra 1984

Koncert

Češkoslovaška, Praga, Sin Klementinu

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Pater noster

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Uroš Lajovic: Stori čudež

Heinrich Schütz: Cantate Domino

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

Petr Eben: Laska a smrt

Stala laska