Sezona 1985/86 - APZ - Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj

Strani dopolnjujemo dnevno.
Podatki so informativne narave. Za morebitne napake na strani se vam opravičujemo.
Hvala za razumevanje.

Sezona 1985/86

328.

Program

14. septembra 1985

Proslava ob 40-letnici prihoda V. prekomorske brigade Ivana Turšiča-Iztoka v Slovenijo

Kranj, Gorenjski sejem

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

Jurij Fleišman: Triglav

dirigent:

Tomaž Faganel

329.

Program

14. septembra 1985

4. bienalno srečanje pevskih zborov

Italija, Humin, cerkev sv. Marije Angelske

Matej Hubad: Škrjanček poje

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Emil Adamič: Vipavska

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

330.

Program

22. septembra 1985

Proslava ob 55-letnici bazoviških žrtev

Kranj, Prešernov gaj

Internacionala

Zorko Prelovec: Oj, Doberdob

Davorin Jenko: Lipa

dirigent:

Tomaž Faganel

Podnapis

Gorenjski glas, 1985/XXXVIII, št. 73 (24.9.), str. 4

... V kulturnem programu je zapel Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, recitiral pa je igralec Kondi Pižorn.

331.

Program

24. septembra 1985

Radijsko snemanje

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Slavko Osterc: Tri belokranjske

Polžek

Na pust

Tepežnica

Uroš Lajovic: Stori čudež

Slavko Osterc: Cvetoči bezeg

dirigent:

Tomaž Faganel

332.

Program

30. septembra 1985

Odprtje 2. mednarodnega festivala etnološkega in ekološkega filma

Kranj, kino Center

Himna

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Emil Adamič: Vipavska

dirigent:

Tomaž Faganel

Podnapis

Gorenjski glas, 1985/XXXVIII, št. 76 (4.10.), str. 1

... Na ponedeljkovi slovesni otvoritvi (na sliki) je zbrane pozdravil predsednik festivalskega upravnega odbora Aleksander Ravnikar, spregovoril pa je Jože Kavčič, predsednik republiškega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. Pel je pevski zbor France Prešeren iz Kranja...

333.

Program

30. oktobra 1985

Koncert

Ljubljana, avla Univerzitetnega kliničnega centra

Jurij Fleišman: Triglav

Stanko Premrl: Zdravljica

Emil Adamič: V snegu

Matej Hubad: Škrjanček poje

Matej Hubad: Nmav čez jezero

Emil Adamič: Vipavska

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Todor Skalovski: Makedonska humoreska

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

334.

Program

8. novembra 1985

Proslava ob 30-letnici Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj

Kranj, dom JLA

Stanko Premrl: Zdravljica

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Emil Adamič: Vipavska

dirigent:

Tomaž Faganel

30-letnica BGP Kranj

Gorenjski glas, 1985/XXXVIII, št. 86 (12.11.), str. 6

... V kulturnem programu je sodeloval Akademski pevski zbor France Prešeren.

335.

Program

28. novembra 1985

Proslava ob 10-letnici KŽK, TOZD Agromehanika Kranj

Hrastje, dvorana Agromehanike

Stanko Premrl: Zdravljica

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

Vasilij Mirk: Kukovica

Emil Adamič: Vipavska

Anton Foerster: Planinska

dirigentka:

Ana Erman

336.

Program

17. decembra 1985

Koncert za dijake

Kranj, dvorana Srednješolskega centra Iskra

Jurij Fleišman: Triglav

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Adriano Banchieri: Contrappunto bestiale alla mente

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom

Stanko Premrl: Zdravljica

Emil Adamič: V snegu

Anton Foerster: Planinska

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

Slavko Osterc: Tri belokranjske

Polžek

Na pust

Tepežnica

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Hugo Alfven: Och, jungfrun hon gar i ringen

Emil Adamič: Vipavska

dirigent:

Tomaž Faganel

337.

Program

20. decembra 1985

Proslava ob dnevu prosvetnih delavcev

Kranj, kino Center

Stanko Premrl: Zdravljica

Emil Adamič: V snegu

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

Matej Hubad: Nmav čez jezero

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Emil Adamič: Vipavska

dirigent:

Tomaž Faganel

338.

Program

23. decembra 1985

Koncert - javna generalka

Kranj, dvorana gimnazije

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: En ego campana

Iacobus Gallus: Quam gallina suum parit ovum

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Claudio Monteverdi: Ecco mormorar l'onde

Adriano Banchieri: Contrappunto bestiale alla mente

Giovanni Gastoldi: Amor vittorioso

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Now is the month of maying

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Hugo Hermann: Frau Nachtigal

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Bela Bartok: Štiri slovaške pesmi

Svatbena iz Poniki

Pesem koscev iz Hiadela

Plesna iz Medzibroda

Plesna iz Poniki

Hugo Alfven: Folkvisa fran Gotland

David Wikander: Kristallen den fina

Hugo Alfven: Och, jungfrun hon gar i ringen

dirigent:

Tomaž Fganel

sodelovala je:

Maja Faganel, klavir

339.

Program

28. decembra 1985

16. letni koncert

Kranj, dvorana gimnazije

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: En ego campana

Iacobus Gallus: Quam gallina suum parit ovum

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Claudio Monteverdi: Ecco mormorar l'onde

Adriano Banchieri: Contrappunto bestiale alla mente

Giovanni Gastoldi: Amor vittorioso

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Now is the month of maying

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Hugo Hermann: Frau Nachtigal

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Bela Bartok: Štiri slovaške pesmi

Svatbena iz Poniki

Pesem koscev iz Hiadela

Plesna iz Medzibroda

Plesna iz Poniki

Hugo Alfven: Folkvisa fran Gotland

David Wikander: Kristallen den fina

Hugo Alfven: Och, jungfrun hon gar i ringen

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Emil Adamič: Vipavska

Hugo Alfven: Och, jungfrun hon gar i ringen

dirigent:

Tomaž Faganel

sodelovala je:

Maja Faganel, klavir

Mija Mravlja: Letni koncert APZ France Prešeren

Gorenjski glas, 1985/XXXVIII, št. 99 (27.12.), str. 5

Preteklo je leto od lanskega jubilejnega koncerta in Akademski pevski zbor France Prešeren z dirigentom Tomažem Faganelom je pripravil nov koncertni program.

Kar tridesetkrat so pevci v tem času stopili pred občinstvo: največkrat v Kranju, pa tudi v Škofji Loki, Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Ulmu v Zvezni republiki Nemčiji in Huminu (Gemono) v Italiji. Za radio Ljubljana je zbor v tem času posnel devet pesmi, v Kranju pa je gostil kar nekaj domačih in tujih zborov: Obalo iz Kopra, Akademski pevski zbor Boris Kraigher iz Maribora, zbor France Prešeren iz Celja, Primus-Truber-Chor iz Tübingena, Studio-Chor iz Offenbacha in zbor Rosa iz Prage.

Zbor je v tem letu prejel gorenjsko Prešernovo nagrado.

Jutri nam bo APZ France Prešeren z dirigentom Tomažem Faganelom predstavil nov koncertni program, plod svojega dela v letošnjem letu.

Prvi del koncerta bo segal v čas poznega šestnajstega stoletja. Razen ene bodo vse skladbe iz treh različnih tradicij posvetne glasbe pozne renesanse: Gallusovega madrigalnega opusa, izredno pestre ustvarjalnosti italijanskega madrigala in elizabetinske glasbene tradicije z angleškega otoka. Skladatelji prvega dela koncerta bodo: Iacobus Gallus, Claudio Monteverdi, Adriano Banchieri, Giovanni Gastoldi, John Wilbye in Thomas Morley. Drugi del nam bo predstavil ljudske napeve štirih evropskih narodov. Zbor bo pel nemške in madžarsko ljudsko, ciklus štirih slovaških napevov s klavirsko spremljavo, za sklep pa bo zbor predstavil še tri švedske pesmi.

V drugem delu bodo predstavljeni naslednji skladatelji: Hugo Hermann, Zoltan Kodaly, Bela Bartok, Hugo Alfven in David Wikander.

Zbor bo na klavirju spremljala Maja Faganel.

Koncert bo v soboto, 28. decembra 1985, ob 20. uri v dvorani kranjske gimnazije.

Franc Križnar: Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja; 16. letni koncert

Gorenjski glas, 1986/XXXIX, št. 2 (10.1.), str. 5

Sloviti kranjski Akademski pevski zbor France Prešeren je v telovadnici kranjske gimnazije pripravil že 16. zaporedni letni koncert. Umetniški vodja in dirigent Tomaž Faganel je nastop programsko razdelil na dve, kar najbolj razdeljeni stilni glasbeni obdobji: v prvem delu je mešani pevski zbor (a cappella) pel po večini posvetne zbore pozne renesanse (Gallus, Monteverdi, Banchieri, Gastoldi, Wilbye in Morley). V drugem delu pa smo slišali kar najbolj sodobno (moderno) oblikovani zborovski zvok - priredbe ljudskih napevov (nemška, madžarska, slovaška in češka pesem). V ciklusu Štirih slovaških pesmi Bele Bartoka se je zboru pridružila še pianistka Maja Faganel.

Malo več kot 50-članski mešani pevski sestav Akademskega pevskega zbora France Prešeren je uvedel 16. letni nastop s štirimi poznorenesančnimi ali zgodnjebaročnimi zbori Jacobusa Petelina Gallusa. V prvem motetu Nympha refer iz Opus musicum IV/22 z odpevanjem je že bilo čutiti tisto značilno Gallusovo razdvojenost med motetom in madrigalom, za katero je Faganel tokrat odbral poleg zbora še mešani vokalni oktet, ki je v poudarjeni vlogi odpevajočega se zbora popeljal Gallusove motetne dvome v naslednje tri posvetne madrigale. Tudi v En ego campana, Quam gallini suum parit ovum in Heroes pugnate viri (vse iz Harmoniae morales in iz Moralie) je dirigentu in zboru uspelo ujeti tisti glasbeniški trenutek, ki stilno poglobljeno tega našega Gallusa tako deli od ostalih velemojstrov zlate zborovske dobe renesanse in kar smo imeli takoj za tem priložnost slišati v madrigalih Monteverdija, Banchierija, Gastoldija, Wilbye in Morleya. Verjetno pa je bil ta naš Gallus poudarjen še zaradi drugotnih, tako vsebinskih kot glasbeno oblikovnih efektov, po katerih vsak od navedenih motetov oziroma madrigalov tako slovi.

Poustvarjalno dobro ujeti zborovski zvok Akademskega pevskega zbora France Prešeren je dirigent Faganel ujel tudi v stilno interpretacijo sicer dokaj občutljive zlate zborovske dobe s sestavom ter glasovi, s katerimi razpolaga, ujel ravno pravšnje glasovno in intonančno ravnovesje, ki mu je tudi dobra dikcija doprinesla kar najbolj optimalni rešitvi številnih interpretacijskih problemov. Programska nenavadnost ali celo skrajnost se je iz pozne renesanse oziroma zgodnjega baroka v drugem delu zborovega nastopa preselila v našo in današnjo sodobnost. Ljudski napevi štirih evropskih narodov v pestri glasbeni preobleki tudi na ta način izkazovanja bogatega zborovskega zvoka pričujoči pevski zbor še naprej vodijo na številna mednarodna glasbena razpotja, kamor se s kvaliteto in programsko oziroma repertoarno pevsko politiko v Kranju prav gotovo mora in more odzivati ter meriti svoja hotenja in dosežke. Od navedenih nemških, madžarskih, slovaških in švedskih obdelav ljudskih napevov se je tokrat zboru skupaj z zahtevnimi tekstovnimi dikcijami izvirnih besedil še najbolje posrečila Turot eszik a cigany Madžara in hkrati univerzalnega zborovskega pisca Zoltana Kodalyja. V tem, sicer kratkem, a zelo efektno poudarjenem odseku, so pevci dosegli tisti poustvarjalni in kulminacijski vrh, ki ga na 16. letnem nastopu niti prej niti kasneje niso presegli.

Pianistka Maja Faganel, ki se je zboru pridružila v Štirih slovaških pesmih (1917) Bele Bartoka, je tudi v tem poustvarjalnem smislu popestrila zborovski večer z Akademskim pevskim zborom France Prešeren iz Kranja, ki je tudi v odzivnosti hvaležne številne pevske publike dosegel svoj namen.

340.

Program

28. januarja 1986

Radijsko snemanje

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Bela Bartok: Štiri slovaške pesmi

Svatbena iz Poniki

Pesem koscev iz Hiadela

Plesna iz Medzibroda

Plesna iz Poniki

dirigent:

Tomaž Faganel

sodelovala je:

Maja Faganel, klavir

341.

Program

7. februarja 1986

Koncert

Kranj, Planina, dom upokojencev

Stanko Premrl: Zdravljica

Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom

Josip Kocjančič: Kam

Emil Adamič: V snegu

Anton Foerster: Planinska

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Matej Hubad: Nmav čez jezero

Matej Hubad: Škrjanček poje

Emil Adamič: Vipavska

dirigent:

Tomaž Faganel

342.

Program

7. februarja 1986

Počastitev slovenskega kulturnega praznika in dr. Franceta

Prešerna

Kranj, Prešernov gaj

Josip Kocjančič: Kam

Stanko Premrl: Zdravljica

Emil Adamič: V snegu

dirigent:

Tomaž Faganel

343.

Program

28. februarja 1986

Koncert

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: En ego campana

Iacobus Gallus: Quam gallina suum parit ovum

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Claudio Monteverdi: Ecco mormorar l'onde

Adriano Banchieri: Contrappunto bestiale alla mente

Giovanni Gastoldi: Amor vittorioso

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Now is the month of maying

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Petr Eben: Laska a smrt

Stala laska

Bezpečnost

Slunečko zachodi

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Bela Bartok: Štiri slovaške pesmi

Svatbena iz Poniki

Pesem koscev iz Hiadela

Plesna iz Medzibroda

Plesna iz Poniki

Hugo Alfven: Folkvisa fran Gotland

David Wikander: Kristallen den fina

Hugo Alfven: Och, jungfrun hon gar i ringen

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Emil Adamič: Vipavska

dirigent:

Tomaž Faganel

sodelovala je:

Maja Faganel, klavir

Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja

Delo, 1986/XXVIII, št. 41 (19.2.), str. 12

Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja prireja jutri, (oz. danes) 20. februarja ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije koncert skladb Gallusa, Monteverdija, Morleya, Ebna, Kodalyja in Bartoka. Dirigent - Tomaž Faganel; klavir - Maja Faganel...

Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja

Delo, 1986/XXVIII, št. 42 (20.2.), str. 15

Koncert APZ France Prešeren v Filharmoniji

Dnevnik, 1986/XXXV, št. 47 (20.2.), str. 8

Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja prireja drevi ob 19.30 v veliki dvorani Slovenske filharmonije koncert zborovske glasbe. Ljubljanski publiki bo predstavil program, ki ga je pripravil za svoj 16. letni koncert konec lanskega decembra v Kranju. Izvedli bodo dela Gallusa, Morleya, Monteverdija, Ebna, Kodalyja, Bartoka in drugih skladateljev. Dirigiral bo Tomaž Faganel, pri klavirju pa bo Maja Faganel.

Po udeležbi na tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 1984 aprila v Mariboru bo zbor s tem programom gostoval še v Celju, Mariboru in Zagrebu.

Peter Kušar: Koncert v veliki dvorani Cankarjevega doma (veliki dvorani Slovenske filharmonije); Akademski pevski zbor France Prešeren

Dnevnik, 1986/XXXV, št. 49 (22.2.), str. 7

Akademski pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja je nastopil v četrtek s sporedom, ki je bil ubran dokaj lahkotno, večino točk bi lahko zbrali v podnaslov »alla vilanella«. Tako bi lahko rekli marsikateri glasbi večera, saj so bile priljudni renesančni zborovski pesmi podobne ne le nekatere italijanske in angleške skladbe iz tistega časa, ampak tudi precejšen kos drugega dela koncerta. Odločno izjemo bi pomenil sam začetek, v katerem so pevci Tomaža Faganela predstavili manj znano Gallusovo »Nympha refer«.

V slogu zborovske popevke ali pa drobnejšega madrigala je ravnal dirigent Tomaž Faganel s svojo poklicno tehtno pripravo, zdi pa se, da je hotel tokrat v ansamblu izzvati nekaj več dinamične ostrine. To je povzročilo večjo glasovno odprtost sicer zvočno stabilnega ansambla. V intonančnem in ritmičnem pogledu je torej zbor že v prvem delu nastopa potrdil svojo zanesljivost in izvedbeno ravnotežje, le da je bila metrična uglasbitev tonske misli včasih nekam težka, morda ne dovolj sproščeno igriva, tako da so bili nekateri poudarki pretrdi, cel izrek fraze pa ne v vseh odločilnih potezah čisto jasen. Včasih torej izvedba ni bila svobodno in nalezljivo v skladu z lahkotno poetiko ali poetično lahkotnostjo notnega teksta.

Ta moment muzikalne igrivosti je Tomaž Faganel s kranjskim zborom precej srečneje in polneje ujel v drugem delu koncerta. Interpretacije so bile tu od točke do točke prepričljivejše, po pesmih Petra Ebna in Zoltana Kodalyja so pevcem zlasti uspele postavitve Bartokovih »Štirih slovaških pesmi« in priredbe švedskih ljudskih napevov.

ROR (Roman Ravnič): APZ F. Prešeren Kranj, velika dvorana SF, 20. februarja 1986

neugotovljeni vir

Program: V prvem delu Gallusov motet in trije madrigali, ubrani na posnemanje narave, nato pa trije italijanski (Monteverdi, Banchieri, Gastoldi) in angleški (Wilbye, Morley) madrigali. V nadaljevanju tri pesmi Petra Ebna iz cikla Laska a smrt, Kodaly: T.e. cigany, štiri Bartokove slovaške pesmi s klavirjem (Maja Faganel) ter tri švedske ljudske pesmi.

Zelo redko se na naših zborovskih odrih pojavi tako skrbno in premišljeno sestavljen program, kot ga je za letošnjo sezono pripravil kranjski APZ z dirigentom Tomažem Faganelom. Z njim je potrdil odprtost v evropski kulturni prostor in še enkrat dokazal, da glasba resnično ne priznava ne meja ne ideoloških razpotij. K izvedbi sporeda; morda zbor ni imel ravno najboljšega dne in ga je zmedla tudi polprazna dvorana, česar si zagotovo ni zaslužil (kje so bili na primer ljubljanski apezejevci?), zastavljeno delo je opravil brez hujših spodrsljajev, z vzorno oblikovanim zvokom in tudi (kar smo do sedaj večkrat pogrešali) interpretacijskim premikom.

344.

Program

22. februarja 1986

Občinska revija pevskih zborov

Kranj, koncertna dvorana Delavskega doma

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Anton Bruckner: Ave Maria

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Vsi so prihajali

dirigent:

Tomaž Faganel

Miha Plajbes: Nastopilo 15 zborov; Uspela pevska revija

Gorenjski glas, 1986/XXXIX, št. 16 (28.2.), str. 5

... Letošnjo revijo je zaključil APZ France Prešeren, ki ga vodi Tomaž Faganel. Zbor je najboljši v občini, kar je z lahkoto pokazal tudi na reviji, še posebej pa je razveseljiva kvalitetna raven, na kateri ostaja.

345.

Program

22. marca 1986

Koncert - predstavitev tekmovalnega programa za Našo pesem '86

Cerklje, osnovna šola

Iacobus Gallus: Nympha, refer

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Anton Bruckner: Ave Maria

Emil Adamič: Pusto je

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

dirigent:

Tomaž Faganel

J(anez) Kuhar: Pred pevsko prireditvijo Naša pesem 86; Koncert v Cerkljah

Gorenjski glas, 1986/XXXIX, št. 22 (21.3.), str. 5

Cerklje, 21. marca - Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo v osnovni šoli Davorina Jenka z najnovejšim koncertnim programom nastopili štirje gorenjski pevski zbori, ki bodo od 11. do 13. aprila letos sodelovali na slovenski pevski prireditvi Naša pesem 86 v Mariboru.

...

Cerkljanskemu občinstvu se bo predstavil tudi 64-članski Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Tomaža Faganela. Zbor že osmič tekmuje v Mariboru, dvakrat pa je prejel za svoj nastop najvišje priznanje - zlato plaketo mesta Maribor.

J(anez) Kuhar: Uspel koncert Gorenjski glas, 1986/XXXIX, št. 24 (28.3.), str. 5

Cerklje, 22. marca - Štirje gorenjski pevski zbori so na prireditvi v osnovni šoli D. Jenka predstavili tekmovalni program za Našo pesem 86.

Minulo soboto zvečer je bil v nabito polni avli osnovne šole Davorina Jenka skupni koncert štirih pevskih zborov, ki so predstavili tekmovalni program za tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem 86, ki bo aprila letos v Mariboru. Vsi nastopajoči zbori - Moški pevski zbor KUD Davorin Jenko, Mešani študentski pevski zbor Kamnik, Ženski pevski zbor Milko Škoberne in APZ France Prešeren - so se na vseh dosedanjih tekmovanjih dobro odrezali, saj so že osvojili plakete mesta Maribora. Do izraza je prišlo resno delo pevcev, ki skoraj že presega meje ljubiteljskega udejstvovanja. Poslušalci so se pevcem zahvalili z dolgim aplavzom z željo, da bi se na mariborskem tekmovanju kar najbolje odrezali.

Janez Kuhar: Uspeli koncert v Cerkljah

Nedeljski dnevnik, 1986/XXV, št. 106 (20.4.), str. 7

Cerklje na Gorenjskem - Pred dnevi je bil v nabito polni avli osnovne šole Davorin Jenko v Cerkljah pred več kot 450 poslušalci skupni koncert štirih pevskih zborov, ki so se predstavili za tekmovanje slovenskih pevskih zborov »Naša pesem 86«, ki bo aprila letos v Mariboru.

V Cerkljah so nastopili moški pevski zbor KUD Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika, mešani študentski pevski zbor Kamnik, ki ga vodi Janez Klobčar, ženski pevski zbor Milko Škoberne pod vodstvom Antona Cimpermana z Jesenic, koncertni večer pa je sklenil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja s pevovodjem Tomažem Faganelom.

Vsi zbori, ki so sodelovali v Cerkljah, so že osvojili plakete mesta Maribor. Za tokratni koncertni večer pa lahko rečemo, da je bil po kakovosti eden najboljših na Gorenjskem ter zelo skrbno naštudiran. Do izraza je tudi tokrat prišlo resno delo pevk in pevcev, ki so v petje vložili veliko prostega časa in truda, kar že presega meje ljubiteljskega delovanja. Zbori so na občinstvo napravili zelo dober vtis v glasbeno-tehničnem smislu, za kar so bili nagrajeni z dolgim aplavzom.

346.

Program

4. aprila 1986

Koncert

Radovljica, osnovna šola Antona Tomaža Linharta

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Anton Bruckner: Ave Maria

Emil Adamič: Pusto je

Emil Adamič: V snegu

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Petr Eben: Laska a smrt

Stala laska

Bezpečnost

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Hugo Alfven: Folkvisa fran Gotland

David Wikander: Kristallen den fina

Hugo Alfven: Och, jungfrun hon gar i ringen

dirigent:

Tomaž Faganel

Kritika Egija Gašperšiča

neobjavljena

Visoka šola zborovskega petja

Smo tik pred letošnjim tekmovanjem slovenskih zborov, ki ga vsako drugo leto prirejajo v Mariboru. Za letošnjo Našo pesem se je prijavilo zelo malo zborov. O vzrokih za to bodo spregovorili na posvetu, ki je sklican v dneh tekmovanja, prav tako v Mariboru.

Obdobje intenzivnih vaj in priprav je bržčas že za zbori. Zdaj poskušajo na koncertih utrditi naštudirani tekmovalni spored, najti potrditev za dobro opravljeno delo, popraviti, kar se še da, in doseči zbrano, hkrati sproščeno in prepričljivo izvedbo. S takim nastopom je gostoval 4. aprila 1986 v Radovljici kranjski APZ France Prešeren. S koncertom je imelo vodstvo sindikalne kulturne akcije srečno roko, saj je vzbudil veliko zanimanje in minil v razpoloženju, ki je dalo večeru pečat - lahko bi se reklo - izjemnega kulturnega dogodka. Gostujoči zbor je navduševal že nekdaj, še pod vodstvom Matevža Fabijana. Pozneje je zborovo delovanje dobilo še nove razsežnosti, kar mu je ob odličnih temeljih še utrdilo položaj prav v vrhu slovenskega in jugoslovanskega zborovstva. V zboru že vrsto let vztraja nekaj pevcev, ki tvorijo temeljno pevsko jedro, kateremu se uspešno pridružujejo na novo prihajajoči. Po vsem logičnem pričakovanju so leta študioznega dela tudi dirigentu Tomažu Faganelu prinesla številna spoznanja v obvladovanju problematike zborovskega poustvarjanja. Prav za koncert v Radovljici bi se dalo reči, da je bilo v posameznih delih ob zrelih poustvarjalnih prvinah čutiti tudi nadih lastne ustvarjalnosti, ko dirigent zna podobi iz partiture dodati še nekaj več od običajnega. To so trenutki, ki ne dirigentu ne zboru niso vedno dani. Bolje rečeno, da so prav malokrat.

Na omenjenem koncertu jih je nekaj bilo. Porodilo jih je bolj ali manj naključno doseženo ozračje, ki so ga vzajemno ustvarili nastopajoči na eni strani, poslušalci na drugi, med obema pa pretežni del izvajanega sporeda. Dirigent je dokazal dognano oblikovanje skladb kot celote, obenem prepričljivo muzikalnost v prav drobnih detajlih. Zvok zbora je postal zrelejši in izdatnejši, sposoben izraziti različna razpoloženja v tem ali onem glasbenem slogu.

Spored večera so izpolnili skladatelji J. Gallus, A. Bruckner, E. Adamič, M. Lipovšek, J. Wilbye, Th. Morley, P. Eben, Z. Kodaly, V. Mirk, L. Lebič, H. Alfven in D. Wikander. Izbor je bil dovolj tehten, baje pa je vzbudil nekatere pomisleke. Vendar je to pojav, ki se venomer in povsod pojavlja. Zahteve glede ustvarjanja koncertnih sporedov se tudi med strokovnjaki nenehno močno razhajajo, tako da enotnega ključa in splošnega zadovoljstva ni. Razloge za tako ali drugače sestavljen spored koncerta najbolje pozna dirigent, ki je marsikdaj primoran krmariti med številnimi čermi.

Kakšna bi lahko bila kratka, ena od možnih označitev sporeda omenjenega koncerta. O renesančnih skladbah ne kaže zgubljati besed; Brucknerjeva skladba je biser in pravi preskusni kamen za mnogotere zborove zmogljivosti; Adamičeva skladba Pusto je in Lipovškova Richepinov motiv sta dostojno predstavili slovensko bero s polovice 20. stoletja; Eben je skladatelj srednje generacije, pogosto na koncertnih listih tujih in naših zborov; Mirkove priredbe so iz kategorije najbolj priljubljenih, a to pomeni, da jih je treba še posebej skrbno izdelati, da niso mašilo; Lebičeva priredba Luba vigred se rodi je zgledna in privlačna, pa dobrodošla osvežitev seznama priredb ljudskih; ob koncu smo slišali še tri švedske - malo vpogleda v severnjaški melos prav gotovo dobro de, kdaj drugič pa se bo obrnil še kam drugam.

Naj bo mojster velik ali majhen, brez napak zlepa ne gre. Še posebno veliko jih najde človek, ki jih bolj ali manj hote išče. Veliko več vredno je, da je bil opisani večer kot celota poln zadoščenja za nastopajoče in številne poslušalce. Je subjektivna ocena, da je bil koncert prvovrsten dosežek?

347.

Program

13. aprila 1986

Naša pesem '86

Maribor, Unionska dvorana

Iacobus Gallus: Nympha, refer

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Anton Bruckner: Ave Maria

Emil Adamič: Pusto je

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

dirigent:

Tomaž Faganel

uvrstitev:

zlata plaketa (števila točk niso objavili)

Ocena strokovne žirije

APZ France Prešeren, Kranj

zborovodja: Tomaž Faganel

Spored:

Jacobus Gallus: Echo (Op. mus. IV, 22)

John Willbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Fyer, Fyer!

Anton Bruckner: Ave Marija

Emil Adamič: Pusto je (Roman Romanov)

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv (S. Kosovel)

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi (ljudska iz Roža)

Marko Munih

1. Predvsem me je navdušil sočen in svež zvok zbora, ki je posledica enakobarvne postavitve posameznih glasov. Seveda je to zasluga umetniškega vodje, ki je tudi sicer uspel predstaviti vse svoje veliko znanje in sposobnosti. Izdvajam izredno interpretacijo (zadnji dve pesmi tekmovalnega sporeda), poznavalsko-stilno postavitev (prva in druga pesem) ter občuteno podajanje (četrta pesem). Rahle pripombe imam na ritmično razrahljanost - prvi sopran je proti koncu zamudil pri vstopu - in nekoliko »hlastavo« izvedbo (tretja pesem) ter na nekatere intonančne težave - tenor Sancta Maria (četrta pesem), sopran na tonu g v ff in tenor pri »ali daleč« (peta pesem). Nastop zbora je bil pravo umetniško doživetje.

Boris Černogubov

2. Raznovrstni program je odlično izbran. Primerna intonacija z zdravim apoggiom tona, ki ima pravo bogastvo lepih barv. Artikulacija je v funkciji izbranih skladb. Zvok zbora je skladen, izenačen, lepe barve, emisija tona je zdrva. Vsi tempi so dobro odmerjeni in v funkciji interpretacije. Dinamika in agogika sta dobri, uporabljeni stilno; dinamični kontrasti so v skladu z izenačenimi agogičnimi niansami. Interpretacije so vznemirljive! Odličen in učinkovit dirigent!

Klavdij Koloini

3. To je bil odličen nastop izvrstnega zbora, ki je svoj zelo zahtevni program odpel z gotovostjo, brez večjih napak. Zbor ima izvrsten zvok, ki mu je osnova dobra pevsko-tehnična priprava. Zvok je uravnovešen, mladostno sočen in poln, intonacija je zanesljiva (malenkostna nižanja so bila komaj opazna). Dirigent je vodil zbor odlično z odmerjenimi kretnjami, kar se je odrazilo tako v pevski disciplini kot tudi v domišljenih interpretacijah. Edina kritična pripomba: dirigent ni izrabil odličnega piana, ki ga zbor ima (to je dokazal pri ljudski pesmi) in je večino skladb gradil od mf navzgor.

Pavle Merku

4. Pri tem zboru sem cenil predvsem visoko kulturo, ki sem jo zaznal pri vseh možnih parametrih: pri sami izbiri sporeda (brez vsake koncesije »lepemu« in »lahkemu«, z redko izvajanim in čudovito napisanim Lipovškovim Richepinovim motivom - in Lipovšek je avtor za izbrance - ter z Lebičevo priredbo, ki predstavlja gotovo najboljše, kar Slovenci zmoremo na tem področju); z negovanim glasom; z ubranimi glasovi v celoto zbora; z žlahtnostjo vokalne interpretacije; z uravnovešenim, polnim, smiselnim, muzikalnim prenašanjem glasbe. In še bi lahko nadaljeval in se spuščal v potankosti. Skratka, ta zbor mi je med vsemi nastopajočimi posredoval največ zadoščenja.

Branko Rajšter

5. Tekmovalni program je bil primerno zastavljen, dovolj pester in tudi zahteven. Interpretacije so bile muzikalne. Več pozornosti bi veljalo posvetiti intonaciji, ki je v več skladbah nihala in padala, ter dinamičnemu razponu v smeri pp.

Pesem iz stoterih grl

Delo, 1986/XXVIII, št. 87 (14.4.), str. 1

... Med letošnjimi zbori (žal se tekmovanja niso udeležili nekateri zbori iz Maribora, Celja, Ljubljane in Kranja), so bili najboljši: APZ France Prešeren iz Kranja, mešani pevski zbor Obala iz Kopra in mešani pevski zbor Consortium musicum iz Ljubljane...

Marjan Kos: Ali je zborovsko petje v Sloveniji v hudi krizi?

Delo, 1986/XXVIII, št. 88 (15.4.), str. 7

...

Priznanje za najboljšo izvedbo sodobne zborovske skladbe iz obdobja po letu 1945 je dobil pevski zbor Consortium musicum iz Ljubljane, priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo slovenske ljudske pesmi APZ France Prešeren Kranj...

Na slovesnosti so izročili tudi plakete mesta Maribor. Zlato plaketo so dobili APZ France Prešeren Kranj, Mešani pevski zbor Obala Koper in Mešani pevski zbor Consortium musicum Ljubljana.

...

Peter Kušar: Mnenja, kritike, ocene; Mariborsko tekmovanja ljubiteljskih zborov; Naša pesem 1986

Dnevnik, 1986/XXXV, št. 102 (16.4.), str. 12

...

Ta ansambel je bil tudi kar edini primerno »blizu« trojici zlatih zborov, kranjskemu akademskemu, koprskemu »Obala« in ljubljanskemu Cons sortium (pravilno: Consortium, op. M. M.) musicum. Vseeno si se v trenutku, ko se je oglasil zbor »France Prešeren«, zavedel, nekam okrutno in slastno obenem te je prešinilo spoznanje, da je to, kar se je pričelo dogajati, od vsega prejšnjega precej dlje kot samo za eno stopnjo. Res je k veljavnosti tega vtisa malo prispeval tudi velik preskok v kreativni moči pevcev Tomaža Faganela, dogodek, ki v svojem prvovrstnem interpretacijskem zamahu verjetno ni napredek, bolj dolgo pripravljana sprostitev...

Prešernovci med najboljšimi

Gorenjski glas, 1986/XXXIX, št. 29 (15.4.), str. 1

Maribor, aprila - Na pevski prireditvi, na kateri lahko nastopijo le najboljši slovenski pevski zbori - Naša pesem 86, je letos nastopilo 14 slovenskih pevskih zborov, med njimi tudi zbori iz zamejstva. Med najboljše pevske zbore so se uvrstili: APZ France Prešeren iz Kranja, mešani pevski zbor Obala iz Kopra in mešani pevski zbor Consortium musicum iz Ljubljane.

J(anez) Kuhar: Naša pesem 86 v Mariboru; Velik uspeh gorenjskih pevskih zborov

Gorenjski glas, 1986/XXXIX, št. 30 (18.4.), str. 5

Maribor, aprila - Zlata plaketa APZ France Prešeren iz Kranja, srebrna plaketa moškemu pevskemu zboru KUD Davorin Jenko iz Cerkelj, srebrna plaketa ženskemu pevskemu zboru Milko Škoberne z Jesenic in srebrna plaketa mešanemu študentskemu pevskemu zboru iz Kamnika - to so priznanja, ki jih prinašajo pevci z mariborskega srečanja

...

Zadnji dan so nastopili mešani pevski zbori, med katerimi je bil najboljši Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Tomaža Faganela, osvojil je zlato plaketo mesta Maribor. Kranjčani so osvojili tudi posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi...

Roman Ravnič: Naša pesem '86

Revija GM, 1986 (1985/86)/XVI, št. 7 (maj), str. 7

... Od poprečja so močno odstopali vsi trije zlati - mešani zbori Obala iz Kopra, F. Prešeren iz Kranja in Consortium musicum iz Ljubljane...

Ivan Silič: Slaba udeležba, malo dobrih zborov

neugotovljen vir

... APZ »F. Prešeren« iz Kranja, ki ga vodi Tomaž Faganel, sodi gotovo med glasovno najbolj izdelane mešane zbore: poje izredno čisto (le soprani za trenutek niso bili homogeni v višini pri Brahmsovi [pravilno: Brucknerjevi, op. M. M.] Ave Maria), enotno, ubrano. Interpretiranje je vseskozi prepričljivo. Mnenja pa sem, naj bi se dirigent še bolj predal koriščenju dinamičnega razlikovanja, tako pri oblikovanju fraze kakor pri zaokrožanju pesmi v celoto...

LM (Lea Mencinger): APZ France Prešeren; Veselje do petje združuje

Gorenjski glas, 1986/XXXIX, št. 32 (25.4.), str. 5

Kranj, aprila - Četudi so pevci APZ France Prešeren do konca te sezone dobesedno »razgrabljeni«, pa želijo svoje znova na Naši pesmi 86 potrjeno visoko mesto v slovenski zborovski kulturi, proslaviti pred domačim kranjskim občinstvom - najbrž že sredi maja.

Zlata plaketa mesta Maribor, ki je na nedavno minuli slovenski glasbeni prireditvi uvrstila kranjski Akademski pevski zbor France Prešeren v prvi kvalitetni razred slovenskega zborovskega petja, ni prvo tako priznanje. »Apezejevci«, kot si včasih pravijo, so z dosedanjim zaokrožili zbirko zlatih odličij na tri, štirikrat odkar obstajajo - že skoraj sedemnajst let - pa so dobili srebrno plaketo. To pa pomeni, da uspeva zboru vzdrževati tisto raven pevskega znanja, na katero so se povzpeli že zelo zgodaj.

»Kako to dosežemo? Za dober zvok v pevskem zboru je najpomembnejše, da vsak posamezni pevec tudi sam lahko dobro poje, ne pa da se skriva za glasom drugega pevca,« pravi direktor (pravilno: dirigent, op. M. M.) Tomaž Faganel, ki vodi zbor zadnjih pet let. »Najpomembnejša je prva selekcija ob vstopu v zbor, pa stopnja pevskega znanja in kasnejše redno tehnično izpopolnjevanje. Mislim pa, da je ta zbor tudi kolektiv, v katerem prevladuje veselje do petja, do glasbe, v tej skupini se vsi, z mano vred, dobro počutijo - to so glavni pogoji za dobro ustvarjalno delo. Težko je označiti, kaj odlikuje pevce, mislim pa, da je prednost tega zbora zvok. Vsi skupaj se trudimo za glasbo, ki je naravna, ki nastaja spontano. Pri tem je pomembno, da se ne da peti dobro, če besedilo pušča pevce neprizadete.«

To zadnje priznanje je obenem tudi nova obveznost - kvalitetna rast tudi za naprej. Pevski zbor, ki se v dolgoletni dejavnosti ponaša z vrsto priznanj, si kakšnih velikih kvalitetnih nihanj niti ne more privoščiti. Pravzaprav pa bi bilo takšno nihanje ob tako intenzivni vadbi komaj mogoče.

»Vaje imamo dvakrat na teden po dve uri, včasih tudi po trikrat na teden, pa še nastopi so vmes«, je povedala Janja Krašovec, predsednica izvršilnega odbora pevskega zbora. »Že samo podatek, da smo se lani družili na 2,28 dni, kot smo zračunali, pove veliko: nastopi doma, v Sloveniji in Jugoslaviji, pa v tujini, vsakoletne intenzivne priprave kot uvod v novo sezono - vse to lahko zdržijo le ljudje, ki pojejo z velikim veseljem.«

Program APZ France Prešeren je do konca te sezone, do junija, zelo napolnjen, zato bodo težko našli čas, da se bodo s še povsem svežim bliščem z mariborskega pevskega tekmovanja predstavili tudi kranjskim ljubiteljem zborovskega petja. In kakšen program bodo predstavili sredi maja v Kranju? Ni še določen, vendar zadrege z izborom ne bo. Pevski zbor z glasbenim programom posrečeno lovi ravnotežje med starejšo in povsem novo glasbo, med domačo in tujo zborovsko pesmijo, je imel doslej pri izbiri zares srečno roko - najbrž tudi po zaslugi dirigenta. Kot vse pevske zbore, kjer prevladujejo mladi, pa tudi APZ France Prešeren pesti premajhen dotok novih pevcev. Res se nekateri - trije pojejo v zboru že od vsega začetka - skorajda ne menjajo, občasno pa vendarle prihaja do fluktuacije, predvsem med ženskimi glasovi. Zamenjave iz dijaških in študentskih vrst pa je žal premalo. Zadnji uspehi zbora bodo morda tudi ta problem vsaj malo omilili.

Pa načrti? Po napornih pripravah za mariborsko tekmovanje ni nobenega počitka. Moški del zbora so povabili k vokalno instrumentalni izvedbi pacifistične maše v Cankarjevem domu v okviru glasbenega abonmaja, jeseni bodo nastopili z orkestrom Slovenske filharmonije, z zborom Consortium musicum, oktobra jih čaka pevska turneja po Zahodni Nemčiji, priprave na letni koncert, vmes pa je še vrsta drugih nastopov.

348.

Program

18. aprila 1986

Koncert najboljših zborov z Naše pesmi '86

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Anton Bruckner: Ave Maria

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

dirigent:

Tomaž Faganel

Franc Križnar: Zborovski koncert (večine) najboljših z Naše pesmi 1986; Mariborski nagrajenci v Filharmoniji

Dnevnik, 1986/XXXV, št. 110 (24.4.), str. 11

... Zato pa sta oba v Ljubljani nastopajoča ter hkrati tudi z zlatom nagrajena zbora pokazala pravzaprav največ. To sta sicer tudi dokaj pogosto nastopajoča ter popularna mešana pevska sestava: Obala iz Kopra z dirigentom Mirkom Slosarjem in France Prešeren iz Kranja z dirigentom Tomažem Faganelom. Obema se poznajo določene pevske in stilne usmeritve, saj sta poleg zlatih plaket mesta Maribor prejela še posebni nagradi za najboljšo izvedbo obvezne skladbe za mešane pevske sestave (Emil Adamič, Pusto je; »Obala«) in za najboljšo izvedbo obdelave slovenske ljudske pesmi (Lojze Lebič, Ljuba vigred se rodi, ljudska iz Roža; APZ »France Prešeren«). Obema se edinima od v Ljubljani nastopajočih zborov pozna profesionalno vodenje, tradicija ter kompleksno poseganje v zborovsko dejavnost, kjer mirno lahko odmislimo vse ljubiteljske, amaterske... kriterije vrednotenja njunih dosežkov. Ansambla v tkzv. železnem delu repertoarjev kakor v posamičnih posebnostih presegata vse ostalo tako v ožji kot v širši domovini. Njuni zborovski dosežki praktično presegajo vse tiste marginalije, ki jih strokovnjaki kar naprej ponavljajo in kar so seveda ponovno obudili na Naši pesmi 1986, da je slovensko zborovstvo v upadanju (menda tam »samo« 14 nastopajočih zborov). Če ocenim samo njuna nastopa v Ljubljani in ob poznavanju dosedanjih dosežkov obeh zborov pa še s prištevkom tistega, česar seveda tokrat v ljubljanskem Consortium musicum zaradi njihove odsotnosti ne morem zapisati, je to vse skupaj mnogo več, kot smo vsi skupaj doslej sploh lahko mislili ali celo sanjali.

Bogdan Učakar: Zares najboljši

Delo, 1986/XXVIII, št. 97 (25.4.), str. 6

... Tako visoko so se letos povzpeli, tradicija pa je seveda precej daljša, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, ki ga vodi zborovodja Borut Smrekar, Ženski pevski zbor Milko Škoberne z Jesenic z zborovodjem Antonom Cimpermanom, in Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja s Tomažem Faganelom. Tem trem se je upravičeno pridružil še mešani pevski zbor Obala iz Kopra, ki ga vodi Mirko Šlosar (pravilno: Slosar, op. M. M.).

Vsi štirje zbori so s precej izenačeno kakovostjo in veščimi zborovodji segli k programu renesančne zborovske ustvarjalnosti, izpolnili precejšen del s priredbami ljudskih pesmi in izvirno domačo zborovsko ustvarjalnostjo, najbolj sposobni pa so tvegali korak k zahtevnosti sodobnega glasbenega izražanja. To velja predvsem za zbor Obala, ki je s prav profesionalnim dosežkom zapel tudi dovtipno zborovsko burlesko Nonsense I. III. in V. Goffreda Petrassija in harmonsko zelo zahtevno priredbo ljudske Marija Marjana Gabrijelčiča. APZ pa prav tako harmonsko občutljivo negovano priredbo ljudske iz Roža Ljuba vigred se rodi...

349.

Program

22. aprila 1986

Koncert

Celje, Narodni dom

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Anton Bruckner: Ave Maria

Emil Adamič: Pusto je

Emil Adamič: V snegu

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Petr Eben: Laska a smrt

Stala laska

Bezpečnost

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Hugo Alfven: Folkvisa fran Gotland

David Wikander: Kristallen den fina

Hugo Alfven: Och, jungfrun hon gar i ringen

dirigent:

Tomaž Faganel

350.

Program

23. aprila 1986

Kongers delavcev usnjarske in čevljarske industrije

Bled, Festivalna dvorana

Stanko Premrl: Zdravljica

Emil Adamič: Vipavska

Anton Foerster: Planinska

dirigentka:

Ana Erman

351.

Program

6. maja 1986

Radijsko snemanje

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

David Wikander: Kristallen den fina

Hugo Alfven: Folkvisa fran Gotland

dirigent:

Tomaž Faganel

352.

Program

10. maja 1986

Koncert gorenjskih udeležencev Naše pesmi '86

Jesenice, gledališče Toneta Čufarja

Iacobus Gallus: Nympha, refer

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Anton Bruckner: Ave Maria

Emil Adamič: Pusto je

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

dirigent:

Tomaž Faganel

Skupni koncert

Gorenjski glas, 1986/XXXIX, št. 35 (9.5.), str. 5

Jesenice, 9. maja - Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v dvorani gledališča Tone Čufar prijeten glasbeni dogodek. Nastopili bodo gorenjski pevski zbori, ki so na zadnjem pevskem tekmovanju v Mariboru osvojili zlate in srebrne plakete mesta Maribor: moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožefa Močnika, študentski pevski zbor Kamnik pod vodstvom Janeza Klobučarja (pravilno: Klobčarja, op. M. M.), ženski pevski zbor Milko Škoberne DPD Svoboda Tone Čufar z Jesenic pod vodstvom Antona Cimpermana in Akademski pevski zbor France Prešeren pod vodstvom Tomaža Faganela. Pevski zbori bodo predstavili program, ki so ga pripravili za letošnje tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem 86 v Mariboru.

J(anez) Kuhar: Uspel skupni koncert

Gorenjski glas, 1986/XXXIX, št. 37 (16.5.), str. 5

Jesenice - Koncertni večer treh gorenjskih pevskih zborov v gledališču Tone Čufar je začel moški pevski zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožeta Močnika. Nastopil je tudi študentski mešani pevski zbor Kamnik pod vodstvom Janeza Klobčarja, kot tretji pa Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Tomaža Faganela...

353.

Program

13. maja 1986

Radijsko snemanje

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Emil Adamič: Pusto je

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Hugo Alfven: Och, jungfrun hon gar i ringen

dirigent:

Tomaž Faganel

354.

Program

21. maja 1986

Koncert

Maribor, Unionska dvorana

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Anton Bruckner: Ave Maria

Emil Adamič: Pusto je

Emil Adamič: V snegu

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Petr Eben: Laska a smrt

Stala laska

Bezpečnost

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Bela Bartok: Štiri slovaške pesmi

Svatbena iz Poniki

Pesem koscev iz Hiadela

Plesna iz Medzibroda

Plesna iz Poniki

Hugo Alfven: Folkvisa fran Gotland

David Wikander: Kristallen den fina

Hugo Alfven: Och, jungfrun hon gar i ringen

Emil Adamič: Vsi so prihajali

dirigent:

Tomaž Faganel

sodelovala je:

Maja Faganel, klavir

Mitja Reichenberg: Ponovno zborovski koncert v Mariboru; Prijetno vzdušje v Unionu; Zanimiv koncert skoraj brez občinstva

Večer, 23.5.1986, str. 6

V sredo, 21. maja 1986, je mariborska publika zelo nemnožično zasedla Unionsko dvorano. Tako se je pred približno 80 poslušalci pričel in končal koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja, lahko bi rekli ob prijetnem komornem vzdušju v dvorani. Zboru je dirigiral Tomaž Faganel, v drugem delu pa je za klavir sedla tudi Maja Faganel.

Uvodni akordi skladbe Nympha, refer (Nimfa, povej) našega mojstra renesanse Gallusa, kjer smo lahko slišali štiri dobre pevce v stilnem petju odmeva solo-tutti delov, so nas popeljali v ta koncertni dogodek. Sledila je precej težka skladba Antona Brucknerja Ave Maria, ki so jo odpeli manj sigurno. Sledeči sta bili dve skladbi Emila Adamiča: Pusto je, ki so jo predstavili že na letošnji Naši pesmi kot obvezno tekmovalno skladbo in zanjo prejeli 1. mesto, vendar o njej ta večer ne bi mogli tako soditi, ter kratko, a zelo barvito skladbo V snegu, ki pa jim je očitno tudi stilno bolj ustrezala. Sledila je še ena skladba slovenskega avtorja, in sicer znana Richepinov motiv na tekst Srečka Kosovela skladatelja Marjana Lipovška, mnogokrat peta skladba, a kljub temu tudi pod taktirko Tomaža Faganela zanimivo postavljena. Nato pa dve skladbi tujih avtorjev: Sweet honey - sucking Bees (Sladke čebele) Johna Wilbyja, renesančno navdahnjena kompozicija, ki bi pa morda zahtevala nekoliko več stilne obdelave, kot je je bila deležna, zadnja skladba prve polovice koncerta pa je bila eksplozivna Fyer, fyer (Ogenj) skladatelja Thomasa Morleya, v kateri so se pevci bolje odrezali.

Drugi del koncerta so pričeli s skladbama Petra Ebna Stala laska (Zvesta ljubezem) in Bezpečnost (Varnost). Obe so dobro odpeli, tako intonančno, kot tudi stilno. Efektno skladbo madžarskega skladatelja Zoltana Kodallyja Turot eszik a cigani (Skuto je cigan) so odpeli z dobro dikcijo, kar je še posebej hvalevredno. Štiri slovaške pesmi Bele Bartoka so ob dobri klavirski spremljavi Maje Faganel napolnile dvorano s toplim in prijetnim zborovskim zvokom in jih lahko mirno štejemo za najboljšo točko tega večera. Tri Švedske ljudske pesmi v priredbi H. Alfvena in D. Wikanderja so pa nekoliko igrivo zaključile ta koncert. V splošnem bi lahko celo rekli, da je bil program v drugi polovici zanesljiveje in bolje izveden kot v prvem delu. Morda je k temu pripomogla tudi pestrejša izbira skladb.

Maloštevilnim ljubiteljem zborovskega petja je bil ta dan kljub temu prijetno zaokrožen. Nihče pa ne ve, kje je obtičala vsa ostala koncertna publika. Mogoče je bilo premalo reklame, zvenečih imen, manifestacijskih obeležij, entuziazma ali morda celo česa drugega? Kdo ve. APZ France Prešeren je na koncu dodal že skoraj himnično pesem A. Foersterja (pravilno: Emila Adamiča, op. M. M.) Vsi so prihajali, njega ni blo, za vse tiste, ki jih niso poslušali, pa še žal jim naj bo, bi rekel cesar, minister Gregor, pa kot vemo, nič.

Mira Mracsek: APZ France Prešeren v Mariboru

Delo, 1986/XXVIII, št. 120 (24.5.), str. 4

V sredo je v Unionski dvorani v Mariboru nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Zbor, ki šteje v sam vrh slovenskih amaterskih zborov, že pet let vodi dirigent Tomaž Faganel. Pod njegovim vodstvom je zbor vidno napredoval. Zadnji pomemben uspeh ansambla je zmaga na letošnjem tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 86, kjer je zbor prejel Zlato plaketo in še priznanje za najboljšo izvedbo narodne pesmi.

Za mariborski koncert je APZ France Prešeren pripravil zahteven in zanimiv spored redko izvajanih skladb. Nekatere med njimi smo tudi prvič slišali. Pesmi so bile domiselno razvrščene od renesanse do sodobnih avtorjev, s poudarkom na stvaritvah 20. stoletja. Za uvod smo poslušali duhovne skladbe, Motet J. Gallusa in Ave Marijo A. Brucknerja. Po biserih slovenske zborovske literature E. Adamiča in M. Lipovška je zbor izvajal madrigale angleških renesančnih mojstrov J. Wilbya in Th. Morleya. Drugi del večera je bil posvečen sodobnim skladateljem. Po pesmih iz cikla Laska a smrt Petra Ebna in Kodalyjeve pesmi o ciganu, so bile na sporedu prikupne temperamentne B. Bartoka Štiri slovaške pesmi za mešani zbor in klavir (pri klavirju je bila Maja Faganel). Koncert so sklenile tri Švedske ljudske pesmi (v priredbi H. Alfvena in D. Wikandera), pri nas docela neznane, prisrčne in zahtevne skladbe. Zbor je pel v osmih jezikih, zato je prav, da so prevodi vseh pesmi bili natisnjeni na koncertnih programih. Gostje iz Kranja so ponoven dokaz, kako na visoki ravni so mnogi naši ljubiteljski zbori. Dirigent Tomaž Faganel je dosegel, da je zbor muziciral kultivirano, da so vse glasovne skupine bile dovršeno izenačene. Drzne harmonije sodobnih, intonančno zahtevnih pesmi so bile jasne. Zbor ima vzorno pevsko tehniko, ki temelji na pravilnem dihanju, brezhibni intonaciji in dikciji.

Mira Mracsek: Amaterski zbori, Konec koncertne sezone v Mariboru

Naši razgledi, 1986/XXXV, št. 15 (15.8.), str. 440

...

Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja vodi dirigent Tomaž Faganel. Zbor, ki je na letošnjem tekmovanju Naša pesem v Mariboru prejel Zlato plaketo in še priznanje za najboljšo izvedbo narodne pesmi, se je predstavil s programom skladb od renesanse do stvaritev 20. stoletja, med temi so bile tudi tehtne pri nas še neizvajane skladbe tujih avtorjev. V ciklu B. Bartoka je sodelovala pianistka Maja Faganel. Zbor je pel v osmih jezikih, zato je prav, da so prevodi vseh pesmi bili natisnjeni na koncertnih programih... Oba APZ sta navdušila z mladimi svežimi glasovi, s kultivirano muzikalno interpretacijo, z bogatim dinamičnim niansiranjem, vse glasovne skupine so bile dovršeno izenačene. Ponoven dokaz, na kako visoki ravni so naši amaterski zbori...

355.

Program

24. maja 1986

Koncert

Zagreb, Trešnjevka,

društveni dom

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Anton Bruckner: Ave Maria

Emil Adamič: Pusto je

Emil Adamič: V snegu

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Bela Bartok: Štiri slovaške pesmi

Svatbena iz Poniki

Pesem koscev iz Hiadela

Plesna iz Medzibroda

Plesna iz Poniki

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Emil Adamič: Vipavska

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Hugo Alfven: Folkvisa fran Gotland

David Wikander: Kristallen den fina

Hugo Alfven: Och, jungfrun hon gar i ringen

dirigent:

Tomaž Faganel

sodelovala je:

Maja Faganel, klavir

Gostovanje; Zbor za pohvalo

Večernji list, 29.5.1986

(prevod: Mija Mravlja)

Zagreb - V sklopu gostovanj glasbenih skupin iz drugih republik zagrebško občinstvo v družbenem domu Trešnjevka že drugič uživa v vokalnih dometih Akademskega pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja. Gostje iz Slovenije, ki tradicionalno negujejo kulturo zborovskega petja, so za svoj nedavni zagrebški nastop pripravili popolnoma nov spored. V začetni skladbi »Nympha, refer« iz 4. zvezka zbirke »Opus musicum« Iacobusa Gallusa je bil ansambel v vseh delih homogen. Dirigent Tomaž Faganel je z zanesljivo kretnjo roke uspel voditi dinamični vzpon, ki je v skladbi Antona Brucknerja »Ave Maria« v vseh niansah zvenela sveže in intonančno čisto. Po dveh skladbah Emila Adamiča in eni Marijana Lipovška, zapetih v maternem jeziku, je zbor izvedel dve angleški skladbi. Avtorja John Wilbye in Thomas Morley sta dirigentu ponovno ponudila priložnost pokazati zborov lastni izraz, zvokovno in dinamično popolnoma ustrezen stilskim značilnostim renesančnega petja.

V drugem delu so gostje pripravili štiri slovaške pesmi Bela Bartoka s korektno klavirsko spremljavo Maje Faganel. Efektna skladba Zoltana Kodalyja, zapeta v originalnem madžarskem jeziku, je doživela buren aplavz in odobravanje občinstva. Štirideset dobro razpoloženih pevcev iz Kranja je dodalo še skladbo. Čeprav zborovsko petje pri nas nima take tradicije in mesta v glasbeni kulturi kot v sosednji republiki, smo začudeni, da je bilo na koncertu opaziti tako malo članov naših uveljavljenih pevskih zborov.

Očitno se pripravljajo na gostovanja in ob tem pozabljajo, da je včasih treba biti tudi gostitelj in pokazati naklonjenost do gosta.

356.

Program

30. maja 1986

Koncert

Kranj, dvorana gimnazije

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Anton Bruckner: Ave Maria

Emil Adamič: Pusto je

Emil Adamič: V snegu

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Petr Eben: Laska a smrt

Stala laska

Bezpečnost

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Emil Adamič: Vipavska

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Hugo Alfven: Folkvisa fran Gotland

David Wikander: Kristallen den fina

Hugo Alfven: Och, jungfrun hon gar i ringen

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Anton Foerster: Planinska

Emil Adamič: Vsi so prihajali

dirigent:

Tomaž Faganel

Mija Mravlja: Koncert APZ France Prešeren

Gorenjski glas, 1986/XXXIX, št. 41 (30.5.), str. 5

Pevci pod vodstvom Tomaža Faganela bodo domačemu občinstvu predstavili mariborski tekmovalni program in pesmi raznih narodov.

Kranj - Danes, v petek, ob 20. uri bo v telovadnici kranjske gimnazije koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren. Letošnjo bogato in uspešno sezono bo pevski zbor sicer končal šele julija. Moški del zbora še pridno vadi program, ki ga bo predstavil v abonmaju Slovenske filharmonije v Ljubljani, zbor pa bo na Raščici sodeloval tudi na proslavi 400-letnice smrti Primoža Trubarja.

Ni treba posebej poudarjati, da se je letos aprila APZ France Prešeren iz Maribora, s pevskega tekmovanja slovenskih pevskih zborov, vrnil z zlato plaketo. Domačemu občinstvu bo tokrat prvič predstavil mariborski tekmovalni program, razen tega pa še pesmi raznih narodov. V prvem delu so na sporedu pesmi Gallusa, Brucknerja, Adamiča, Lipovška, Wilbyja in Morleya. V drugem delu pa bo zbor predstavil češke, madžarske, slovenske in švedske ljudske pesmi.

357.

Program

12. junija 1986

Modri abonma Slovenske filharmonije, koncert

Ljubljana, Gallusova dvorana Cankarjevega doma

Bohuslav Martinu: Maša na bojnem polju

dirigent:

Jiři Belohlavek

sodelovala sta:

Simfonični orkester Slovenske filharmonije, Ferdinand Radovan, bariton

Marijan Gabrijelčič: Iz češke glasbene ustvarjalnosti

Delo, 1986/XXVIII, št. 140 (17.6.), str. 6

Spored: Eben, Vox clamantis (simfonični stavek za tri trobente in orkester); Martinu, Maša na bojnem polju za bariton, moški zbor, pihala in tolkala; Beethoven, Simfonija št. 5 v c- molu.

Izvajalci: Simfonični orkester SF, moški zbor France Prešeren iz Kranja, Jiři Bělohlavek (dirigent), Anton Grčar, Stanko Arnold, Jožko Žitnik (trobente), Ferdinand Radovan (bariton), Tomaž Faganel (zborovodja), Andrej Kurent (recitator). Prizorišče: Velika dvorana v CD.

...

Kako smo se razveselili Martinujeve skladbe. Nenavaden naslov maše in njena snov se žlahtno ujemata. Še večja preprostost oblikovanja kakor pri Ebenu. Glasba deluje neposredno. Pretresata nas njena dramatičnost in poetičnost. Skladateljeva nespekulativnost se tu bogato obrestuje.

Za uspeh Martinujeve Maše se imamo zahvaliti dirigentu in solistu. Prvi je sklenjeno vrsto odlomkov oblikoval v poudarjanju realističnih občutij. Baritonist ni pretiraval s patosom, izpostavil je hrepenenjsko noto. Moški zbor se je potrudil v vseh izvajalskih disciplinah, vendar sta mu premajhen volumen in ritmična nesinhronost odvzemali potrebni poklicni lastnosti. Poslušalcem je stik z Martinujevim delom pomenil osvežitev. Upam, da bomo Čehom vrnili skladateljski obisk na ustrezni ravni.

...

Franc Križnar: Osmi in zadnji koncert modrega abonmaja Slovenske filharmonije; Belohlavek za glasbeni modernizem in Beethovna

Dnevnik, 1986/XXXV, št. 162 (17.6.), str. 12

V sklepnem koncertu modrega abonmajskega in Beethovnu posvečenega ciklusa koncertov Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije v ljubljanskem Cankarjevem domu smo v prvem delu prisluhnili dvema sodobneje oblikovanima deloma: Petra Ebna (roj. 1929) Vox clamantis - simfoničnemu stavku za tri tobente, človeški glas in orkester s solisti iz orkestrovih vrst - A. Grčarjem, S. Arnoldom in J. Žitnikom, posnetkom glasu gledališkega igralca A. Kurenta ter Martinuja (1890-1959) Maši na bojnem polju za bariton solo, moški zbor, pihala, trobila, tolkala, klavir in harmonij z baritonistom F. Radovanom, moškim delom Akademskega pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja z zborovodjo Tomažem Faganelom. V sklepu tega koncerta pa sta nam SF in gostujoči dirigent Jiri Belohlavek ponudila še eno popularnejših Beethovnovih simfonij: št. 5 v c-molu, op. 67.

... Tako Eben kot Martinu sta bila tokrat trdna orkestrova mejnika pri tem zadnjem orkestrovem poslanstvu in Belohlavek ju je lahko s trdno dirigentsko roko, bogato muzikalno prispodobo obeh glasbenih podob prezentiral kar najbolj suvereno. Odnos ansambla do univerzalnih glasb pa je seveda svoje pozitivne vtise krepko zasidral v navidez še tako nepomembnem zadnjem orkestrašu. Oboje omenjenih izvedb iz prve polovice koncerta ter ob tehtnem deležu vseh naštetih solistov in z vidnim Faganelovim zborovskim prispevkom v Martinuju so bile poglavitne in kvalitetne odlike tega ansamblovega in dirigentovega dejanja.

...

358.

Program

13. junija 1986

Modri abonma Slovenske filharmonije, koncert

Ljubljana, Gallusova dvorana Cankarjevega doma

Bohuslav Martinu: Maša na bojnem polju

dirigent:

Jiři Belohlavek

sodelovala sta:

Simfonični orkester Slovenske filharmonije, Ferdinand Radovan, bariton

Delo, 1986/XXVIII, št. 137 (13.6.), str. 11

Petek, 13. junija, ob 19.30 - Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Modri abonma I. in izven. Dirigent: Jiri Belohlavek. Solisti: A. Grčar, S. Arnold, J. Žitnik, F. Radovan. Sodeluje MPZ »F. Prešeren« iz Kranja (zborovodja Tomaž Faganel). Program: P. Eben, M. Martinu, L. v. Beethoven. (Velika dvorana. Vstopnice: 300, 500)

359.

Program

21. junija 1986

Zaključek športnih iger Mercatorja

Kranj, Gorenjski sejem

Stanko Premrl: Zdravljica

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

Vasilij Mirk: Kukovica

Emil Adamič: Vipavska

Anton Foerster: Planinska

dirigent:

Tomaž Faganel