360.

Program

6. septembra 1986 Proslava ob 90-letnici Merkurja Kranj

Kranj, Gorenjski sejem

Stanko Premrl: Zdravljica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Emil Adamič: Vipavska

Matej Hubad: Škrjanček poje

Anton Foerster: Planinska

dirigent:

Tomaž Faganel

Podnapis

Merkurjeve novice, 1986, št. 10, str. 6

                Akademski pevski zbor France Prešeren je zapel več pesmi, ki pa jih žal skorajda ni bilo moč slišati, saj so sami želeli zapeti brez ozvočenja.

361.

Program

13. septembra 1986

Proslava ob 40-letnici Donita Medvode

Medvode, tovarniško dvorišče

Stanko Premrl: Zdravljica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Emil Adamič: Vipavska

Anton Foerster: Planinska

dirigent:

Tomaž Faganel

362.

Program

21. septembra 1986

Sklepna slovesnost ob 400-letnici Trubarjeve smrti in obnovitvi njegove spominske hiše

Raščica

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Emil Adamič: Kadar pride poslednji čas

Janez Močnik: Sredi smo življenja

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

M. N. K.: Trubar spet na Raščici; Domačini in gostje združeni v sproščenem praznovanju

Delo, 1986/XXVIII, št. 221 (22.9.), str. 4

                ...

                Razpoloženjsko značilnost posameznih delov dneva je vseskozi odražala glasba, od jutranje promenadne, do slovesne med prireditvijo, ko je zborovodja Tomaž Faganel vodil akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja in Pavel Bukovec učiteljski pevski zbor Emil Adamič.

                ...

363.

Program

11. oktobra 1986

Koncert

Kranj, župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Laudate Dominum

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Pater noster

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Now is the month of maying

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Claudio Monteverdi: Ecco mormorar l'onde

Iacobus Gallus: En ego campana

Iacobus Gallus: Linquo coax ranis

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Ave Maria

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

dirigent:

Tomaž Faganel

Mija Mravlja: APZ F. Prešeren v župnijski cerkvi

Gorenjski glas, 1986/XXXIX, št. 77 (10.10.), str. 5

                Kranj - Jutri, v soboto, 11. oktobra, ob 20. uri bo v kranjski župnijski cerkvi nastopal APZ France Prešeren. Pred koncertno turnejo v Zvezni republiki Nemčiji, kjer bodo nastopili v Offenbachu, Tübingenu in Derendingenu ter snemali v Frankfurtu, bo pevski zbor koncertni program gostovanja predstavil tudi kranjskemu občinstvu. Program koncerta obsega predvsem duhovno zborovsko glasbo: koncert bodo uvedli moteti velikana glasbene renesanse, Iacobusa Gallusa, ter trije biseri staroangleške glasbene tradicije, dela Johna Wilbyja in Thomasa Morleya. Drugi del koncerta sestavljajo madrigalna freska Claudia Monteverdija, štiri Gallusove glasbene slike, za sklep pa so na sporedu še tri izbrana dela romantike, skladbe Antona Brucknerja in Johannesa Brahmsa.

APZ France Prešeren pred gostovanjem v ZRN

Dnevnik, 1986/XXXV, št. 273 (8.10.), str. 12

                Po nastopih za nekatere delovne kolektive in sodelovanju na Trubarjevi slovesnosti na Rašici prireja Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja v soboto, 11. oktobra ob 20. uri v župnijski cerkvi v Kranju koncert motetov za več zborov in madrigalov Iacobusa Gallusa, madrigalov Thomasa Morleya in Claudia Monteverdija ter motetov Antona Brucknerja in Johannesa Brahmsa.

                Izbor skladb za koncert v Kranju predstavlja pretežni del sporeda, ki ga bo zbor prihodnji teden predstavil v okviru koncertne turneje po Zvezni republiki Nemčiji, kjer bo nastopil na tematsko ubranih koncertih v Offenbachu, Tübingenu in Derendingenu ter snemal za hessenski radio. Po povratku bo zbor sodeloval na festivalu Revolucija in glasba z orkestrom Slovenske filharmonije na koncertu v Mariboru pri izvedbi Maše na bojnem polju Bohuslava Martinuja, v novembru pa prav tako s Slovensko filharmonijo v Cankarjevem domu pri izvedbi Brahmsove Pesmi usode.

Vito Primožič: APZ France Prešeren

Cerkveni glasbenik, 1987/80, št. 1-3, str. 29

                11. oktobra 1986 smo v mestni župnijski cerkvi sv. Kancijana poslušali koncert Akadmskega pevskega zbora iz Kranja. Cerkev je bila polna ljubiteljev zborovske glasbe in zvoka, ki je v zadnjih letih postal odlika kranjskega zbora, saj pevci skupaj s svojim dirigentom Tomažem Faganelom žanjejo, kar so dolga leta skrbno sadili in negovali. Obenem se nam je ob tem koncertu zastavilo vprašanje, zakaj prirejati letne koncerte APZ France Prešeren v prostorih sicer lepo akustične gimnazijske telovadnice, ko pa je cerkveni prostor za samo petje in (tokrat) »kulturno« rekreacijo nedvomno hvaležnejši.

                Koncertni spored so uvedli Gallusovi moteti, ki so zbrani v zvezkih Opus musicum (Op. mus.): Impetum inimicorum ne timueritis (Ne bojte se navala sovražnikov), Op. mus. III/32 je motet za tri štiriglasne zbore, Media vita (Sredi življenja), Op. mus. I/65 je pisan za dva štiriglasna zbora, grandiozni božični motet Laudate Dominum (Hvalite Gospoda), Op. mus. I/31 za dva osemglasna zbora in Pater noster (Oče naš), Op. mus. I/69 za ženski in moški zbor. V naštetih biserih duhovne (renesančne) glasbe je zbor s svojim dirigentom pokazal veliko mero razumevanja za glasbo tistega časa, čeprav je izvajalska praksa zaradi časovne oddaljenosti teh dob domala neznana. Kljub temu je muzikologija postavila temelje proučevanju glasbe »mračnega« srednjega veka (glej zbornik Jacobus Gallus in njegov čas, več avtorjev, Ljubljana 1985).

                Prvi del koncerta sta sklenila skladatelja John Wilbye (1574-1638) in Thomas Morley (1557-1602) z madrigali angleške renesanse; prvega so nam predstavili s Swet Honey - Sucking Bees, drugega, Morleya pa z Now Is The Month of Maying in Fyer, Fyer. Z izvedbami teh skladb so kranjski pevci z dirigentom Faganelom pokazali, kako mora zveneti skladba, ki jo zbor že dalj časa drži na programu in je temu primerno utrjena. Po odmoru nam je zbor s skladbo italijanskega skladatelja Claudia Monteverdija (1567-1643) Ecco mormorar l'onde (Glejte, kako mrmrajo valovi) - 1590 odstrl zaveso v širok madrigalni opus tega skladatelja. To delo je predstavnik stila, ki ga je Monteverdi razvil (seconda prattica) in s katerim je nasledil ideje polifonične tehnike nizozemskih mojstrov (prima prattica). »Besedilo naj bo glasbi gospodar, ne pa služabnik!« je zapisal Monteverdi in tega načela se je držal tudi v omenjeni skladbi.

                Po odmoru so sledile Gallusove posvetne skladbe iz zbirk Harmoniae morales (Harm. mor.): En ego campana (Jaz sem zvon), Hrm. mor. 43, Linquo coax ranis (Prepuščam žabam krakanje), Harm. mor. 46, Dulcis amica, veni (Pridi, sladka prijateljica), št. 12. S temi pesmimi je kranjski zbor spet odkril novega Gallusa (čeprav z znanimi skladbami), zapetega na način in po vzorih nordijskih zborov, ki že nekaj časa suvereno prevladujejo na evropskih in svetovnih odrih. Tudi Brucknerjevi Ave Maria za sedemglasni mešani zbor (1861) in Christus factus est pro nobis (Kristus je bil za nas pokoren) (1884) sta bili korektno odpeti.

                Za konec so pevci kranjskega APZ odpeli še Brahmsov motet Wenn wir in höchsten Nöten sein, op 110/3 za dva štiriglasna zbora. Tako nam je zbor s skladbami, ki jih le malokrat slišimo v koncertnih programih naših zborov (Gallusovi Impetum inimicorum in Laudate Dominum, Monteverdijev Ecco mormorar l'onde in omenjeni Brahmsov motet) pokazal, da se da tudi dandanes glede na omejene razmere zborov sestaviti koncertni program, ki ni le ponavljanje velikokrat odpetih pesmi, temveč prinašanje nove glasbe in seznanjanje širšega občinstva z njo. Prav to pa so vrline vsakega dobrega zbora in še posebej osveščenega zborovodje.

364.

Program

17. oktobra 1986

Koncert madrigalov in pesmi iz časa okrog leta 1600 Amor vittorioso

Zvezna republika Nemčija, Offenbach, palača Büsing

Iacobus Gallus: En ego campana

Iacobus Gallus: Quam gallina suum parit ovum

Iacobus Gallus: Linquo coax ranis

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Claudio Monteverdi: Ecco mormorar l'onde

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Now is the month of maying

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Adriano Banchieri: Contrappunto bestiale alla mente (skupaj s Studio-Chorom)

Giovanni Gastoldi: Amor vittorioso (skupaj s Studio-Chorom)

dirigent:

Tomaž Faganel

rms: Pesmi zmagovitega Amorja; »France Prešeren« in Studio-Chor Offenbach v palači Büsing

Frankfurter Allgemeine Zeitung, 22.10.1986

(prevod: Ivanka Mohor)

                Zbor Studio pod vodstvom Winfrieda Kirscha ni bil v lahkem položaju, ko je nastopil skupaj Akademskim pevskim zborom France Prešeren v Offenbachu v palači Büsing. Ne samo, da je jugoslovanski zbor v vseh glasovih številčnejši, zna doseči bleščeče prelivanje zvoka ter spretno stopnjevno dramaturgijo... Pevci iz Kranja pa so nasprotno ponudili plastično interpretacijo znane pesmi o naravi Ecco mormorar l'onde.

                ... Zbora sta skupno z inštrumentalno spremljavo izvedla bleščeč finale koncerta in sicer šaljivi živalski kontrapunkt (Banchierija) in Zmagovito ljubezen (Gastoldija), ki je bila moto večera.

lz: O radostih in tegobah ljubezni; Studio-Chor in »France Prešeren« sta imela skupni koncert

Frankfurter Rundschau, 23.10.1986

(prevod: Ivanka Mohor)

                Brez ljubezni in erosa bi bilo na svetu veliko bolj harmonično, pa tudi veliko bolj pusto, je skozi usta svojega modrega junaka Williama von Baskervilla dejal Umberto Ecco v svoji srednjeveški samostanski kriminalki. Amor je bil tudi moto skupnega koncerta APZ-ja iz Kranja in zbora Studio.

                ...

                Oba zbora, ki sta že nekaj časa prijateljsko povezana, sta predstavila dela najbolj znanih komponistov baroka... Skupni koncert zbora Studio in jugoslovanskega zbora je dal možnost za primerjavo in preizkušanje pevskih sposobnosti. Publika ni skoparila z aplavzom jugoslovanskemu zboru; ta prisrčni aplavz ni bil le izraz gostoljubnosti.

Theo M. Reisch: Amor v palači Büsing; Zbor Studio se je srečal z jugoslovanskimi gosti

Offenbach Post, okt. 1986

(prevod: Ivanka Mohor)

                »Amor vittorioso« - večno zmagoviti rimski bog ljubezni je bil v petek, navkljub samovolji narave, ki je zatemnila mesec, izbran za protagonista, ki je obvladoval sceno v palači Büsing. Njegovim kapricam in objestnostim so se poklonili madrigali pozne renesanse in zgodnjega baroka, ki jih je sestavil zbor Studio pod vodstvom Winfrieda Kirscha skupaj z Akademskim pevskim zborom France Prešeren v kratkočasen koncert.

                ...

                Čeprav so Offenbachčani, podprti s kvalificiranim ansamblom z originalnimi inštrumenti časa (vodja Eric Fiedler) ponudili tudi dva brezhibna solista (Franke Hartmann in Petra Andersa), so v primerjavi, ki se vsiljuje, za jugoslovanskimi gosti zaostali za nekaj točk. Vzrok ni bil v številčni premoči. Zbor približno 50 pevcev in pevk ni zaman trenutno eden najbolj renomiranih amaterskih zborov v svoji deželi. Dinamično napeto podajanje, bogato v spretno vpletenih niansah, eksaktna izgovarjava; perfektno uglašen kot samostojno zvočno telo je prezentiral pod vodstvom Tomaža Faganela odlike, ki jih zboru Studio lahko le želimo.

                Zavezani literarni vsebini so gostje z Balkana predstavili poslušanje vredne moralične zbadljivke Palestrinovega sodobnika Gallusa in madrigale elizabetinskih komponistov Morleya in Wilbyja in tudi utemeljitelja opere Monteverdija. Bili so kakor poklicani za efektno predstavitev, ki je koncert dvignila nad nivo zabavnosti.

                Prijateljskim stikom obeh zborov to ne bo škodovalo. Nasprotno: plodoviti impulzi za prihodnost se sami od sebe rodijo iz takih umetniških sodelovanj. Winfried Kirsch jih bo znal porabiti.

365.

Program

17. oktobra 1986

Radijsko snemanje za hessenski radio Frankfurt

Zvezna republika Nemčija, Offenbach, gledališče

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Laudate Dominum

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Pater noster

dirigent:

Tomaž Faganel

366.

Program

18. oktobra 1986

Koncert

Zvezna republika Nemčija, Tübingen, Stiftskirche

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Media vita

Emil Adamič: Kadar pride poslednji čas

Janez Močnik: Sredi smo življenja

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Laudate Dominum

Iacobus Gallus: Pater noster

Anton Bruckner: Ave Maria

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

dirigent:

Tomaž Faganel

367.

Program

19. oktobra 1986

Koncert

Zvezna republika Nemčija, Tübingen- Derendingen, Primus-Truber-Haus

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Laudate Dominum

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Pater noster

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Now is the month of maying

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Claudio Monteverdi: Ecco mormorar l'onde

Iacobus Gallus: En ego campana

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Ave Maria

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

dirigent:

Tomaž Faganel

368.

Program

25. oktobra 1986

Televizijsko snemanje v Košnikovi gostilni

Ljubljana, studio TV Ljubljana

Anton Foerster: Planinska

Emil Adamič: Vipavska

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

dirigent:

Tomaž Faganel

369.

Program

29. oktobra 1986

Festival Revolucija in glasba

Maribor, Unionska dvorana

Bohuslav Martinu: Maša na bojnem polju

dirigent:

Uroš Lajovic

sodelovala sta:

Simfonični orkester Slovenske filharmonije,  Tomaž Faganel, bas

Vasja Sterle: XIV. festival Revolucija in glasba; Vprašanje brez odgovora

Večer, 1986/XLII, št. 257 (4.11.), str. 10

                Orkester Slovenske filharmonije, APZ France Prešeren, dirigent Uroš Lajovic, solist Tomaž Faganel, bariton; Unionska dvorana, 29.10.1986

                ...

                Program sredinega koncerta je bil novembrsko navdahnjen in nikakor preveč revolucionaren. Slovenski filharmoniki in Uriš Lajovic niso odgovorili na vprašanje, ali gre za revolucijo v glasbi ali za glasbo v revoluciji...

                ... Tomaž Faganel, ki je zamenjal službeno zadržanega Ferdinanda Radovana, je poskušal reševati, kar bi se morda rešiti dalo. Vprašamo se, ali je za Maribor res potrebna (in dobra) vsakršna improvizacija.

                Osrednja točka naj bi bila maša na bojnem polju češkega skladatelja Bohuslava Martinuja. Solist, enaindvajsetčlanski moški zbor APZ France Prešeren iz Kranja, simfonična pihala, trobila in tolkala, klavir in harmonij, so se spoprijeli s partituro, ki je več obetala, kot pa dala. Skladba je nastala l. 1939 pod vtisom dogodkov, ki so bili okrutni dovolj in katerih nadaljnji obseg ni mogel človek predvideti. Tako se v njej prepletata motiva strahu in molitve, včasih tudi upanja. Je to revolucija? ... Ta koral je pisan za trobento in, če ga že takrat nismo slišali v taki izvedbi, se je to pot v Martinujevi Maši bogato oddolžil sijajni trobentar Stanko Arnold. Solist je pel dokaj zadržano; zbor je bil soliden, vendar premajhen. Zato je tudi ostajal v dokaj nevznemirljivi dinamiki, ni se pa vselej najbolje znašel v češko-latinskem besedilu...

Mitja Reichenberg: Glasba; Revolucija in še kaj

Delo, 1986/XXVIII, št. 263 (11.11.), str. 6

                V mariborski unionski dvorani je bil v sklopu festivala Revolucija in glasba koncert Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica. Dvorana je bila, lahko mirno rečemo, proti poričakovanju dobro zapolnjena z glasbe željnim občinstvom.

                ... V nadaljevanju smo slišali noviteto slovenskega skladatelja Janija Goloba z naslovom Neznani materi, skladbo za godala in bariton solo. Solist je bil Tomaž Faganel, ne najbolj blesteča zamenjava za Ferdinanda Radovana. Težišče skladbe je bilo v tekstu vokala, kar pa zaradi problemov z dikcijo ni prišlo do izraza. Jani Golob piše sicer tonska zanimivo, tudi rahlo spogledovanje z G. Mahlerjem in njegovimi Kindertotenlieder je bilo na nekaterih mestih dobro izpeljano, a skladba kljub temu ni zapustila večjih vtisov. Bohuslav Martinu je bil avtor naslednje skladbe z naslovom Maša na bojnem polju, v kateri je poleg Tomaža Faganela-bariton, sodeloval še moški del APZ France Prešeren iz Kranja. Martinujeva glasbena govorica je zelo blizu francoskemu impresionizmu, morda celo Debussyju, galski racionalnosti in nesentimentalnosti. Hkrati s tem pa Martinu nikoli ni zapustil svojega smisla za češko noto. Uporaba klavirja, harmonija (orgel), močne skupine tolkal ter le trobil in pihal, daje zanimive ritmične in tonske nianse, zbor pa glasbeno paleto le še stopnjuje in barvno podpira. Izvajalci so se potrudili, bilo je sicer nekaj intonančnih nihanj zbora, vendar pa korektno preigrano...

Mira Mracsek: Mariborski koncerti; Programska razgibanost

Naši razgledi, 1986/XXXV, št. 23 (838) (12.12.), str. 682

                ... Štirinajsti festival Revolucija in glasba se je letos začel v Mariboru. V unionski dvorani so nastopili Simfonični orkester Slovenske filharmonije, moški zbor APZ France Prešeren iz Kranja, solist, baritonist Tomaž Faganel, dirigiral je Uroš Lajovic. Zanimiv program ni bil preveč revolucionarno obarvan. Po Beethovnovi uverturi Egmont smo poslušali krstno izvedbo za to priložnost napisanega slovenskega dela, »Neznani materi« (besedilo Petra Levca) Janija Goloba. Baritonist Tomaž Faganel je v zadnjem trenutku zamenjal zadržanega Ferdinanda Radovana in tako (zadovoljivo) rešil izvedbo. Tudi v osrednji točki koncerta, »Maši na bojnem polju« Bohuslava Martinuja je Faganel zamenjal Ferdinanda z več uspeha kot v Golobovem delu, saj je kot zborovodja sodelujočega APZ Martinujevo delo, dobro poznal. Vsekakor gre Faganelu zahvala, da prireditev ni odpadla...

370.

Program

20. novembra 1986

Oranžni abonma Slovenske filharmonije, koncert v spomin Vaclava Talicha

Ljubljana, Gallusova dvorana Cankarjevega doma

Johannes Brahms: Pesem usode

dirigent:

Uroš Lajovic

sodelovali so:

Simfonični orkester Slovenske filharmonije, Consortium musicum, Lipa zelenela je

371.

Program

20. novembra 1986

Oranžni abonma Slovenske filharmonije, koncert v spomin Vaclava Talicha

Ljubljana, Gallusova dvorana Cankarjevega doma

Johannes Brahms: Pesem usode

dirigent:

Uroš Lajovic

sodelovali so:

Simfonični orkester Slovenske filharmonije, Consortium musicum, Lipa zelenela je

Marjan Gabrijelčič: Glasba; Na pol poti

Delo, 1986/XXVIII, št. 275 (25.11.), str. 6

                Spored: Liszt, Preludiji - simfonična pesnitev; Ramovš, Concertino za trobento in orkester; Brahms, Serenada v A-duru; Brahms, Pesem usode za mešani zbor in orkester.

                Izvajalci: Simfonični orkester SF, Uroš Lajovic (dirigent), mešani zbori: Consortium musicum, APZ France Prešeren iz Kranja in Lipa zelenela je, zborovodji (Mirko Cuderman in Tomaž Faganel), izostal je zborovodja Lipe, solist Stanko Arnold (trobenta).

                Prizorišče: Velika dvorana CD.

                ...

                Zborov delež smo potemtakem pričakovali še z večjo radovednostjo. Deloma smo bili potešeni. Vsaj v obrisih je poslednja skladba zadovoljila višje glasbene zahteve. Neuravnoteženost glasov in njihova pripravljenost sta še vedno očitna. Pričakujemo, in smo tudi prepričani v vzpon prav te ali podobnih kombiniranih zasedb v vokalno instrumentalnih projektih...

Peter Kušar: Mnenja, kritike, ocene; Koncert oranžnega abonmaja; Programske nezgode in nerodnosti

Dnevnik, 1986/XXXV, št. 320 (25.11.), str. 16

                ... Težko bi dejal, da ga je v tem pogledu presegel celo nastop kar mogočnega vokalnega ansambla, sestavljenega iz zborov Consortium musicum, APZ France Prešeren in Lipa zelenela je. Zborov nastop je bil sicer dobro pripravljen in uspel, pravzaprav se je ta način združevanja ansamblov v pomanjkanju primernega osrednjega korpusa kar obnesel. Le skladba, ki so jo peli Brahmsova Pesem usode, je v primeri z besedilom, ki mu velja, precej težkosiva in sentimentalna tonska spremljevalka...

                Res ne vem, kdaj bo vsaj malo popustila ta naša zapisnost (pravilno: zapisanost, op. M. M.) vsemu kar je napisal Johannes Brahms. Ob tej Hölderlinovi govorici vizij pijanega keruba je namreč glasbena Pesem usode podobna medvedovemu doživljanju Schopenhauerjevega pogleda na svet...

372.

Program

27. novembra 1986

Proslava ob dnevu republike

Kranj, Prešernovo gledališče

Himna

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

Radovan Gobec: Bratje, le k soncu, svobodi

Ubald Vrabec: Rdeč zaton

Emil Adamič: V snegu

Janez Kuhar - Radovan Gobec: Jutri gremo v napad

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

373.

Program

7. februarja 1987

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku

Kranj, Prešernov gaj

Ubald Vrabec: Zdravljica

Vinko Vodopivec: Soldaška

Emil Adamič: V snegu

dirigentka:

Ana Erman

374.

Program

26. februarja 1987

Koncert

Kranj, Planina, dom upokojencev

Ubald Vrabec: Zdravljica

Vinko Vodopivec: Soldaška

Josip Kocjančič: Kam

France Marolt: Sloves

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Vasilij Mirk: Kukovica

Emil Adamič: Vipavska

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

375.

Program

2. marca 1987

Koncert - javna generalka

Kranj, dvorana gimnazije

Iacobus Gallus: Laudate Dominum

Iacobus Gallus: Linquo coax ranis

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Emil Adamič: Kadar pride poslednji čas

Janez Močnik: Sredi smo življenja

Franc Slabe: Pojdem na ravno polje

Alojz Ajdič: Orinoko

David Wikander: Kung Liljekonvalje

Oskar Lindberg: Pingst

Ubald Vrabec: Zdravljica

Vinko Vodopivec: Soldaška

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

France Marolt: Sloves

Uroš Krek: Ncoj je pa ena lepa noč

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

John Lennon - Paul McCartney - Lebrecht Klohs: Yesterday

John Lennon - Paul McCartney - K. - F. Jehrlander: Michelle

dirigent:

Tomaž Faganel

376.

Program

7. marca 1987

17. letni koncert Kranj, dvorana gimnazije

Iacobus Gallus: Laudate Dominum

Iacobus Gallus: Linquo coax ranis

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Emil Adamič: Kadar pride poslednji čas

Janez Močnik: Sredi smo življenja

Franc Slabe: Pojdem na ravno polje

Alojz Ajdič: Orinoko

David Wikander: Kung Liljekonvalje

Oskar Lindberg: Pingst

Ubald Vrabec: Zdravljica

Vinko Vodopivec: Soldaška

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

France Marolt: Sloves

Uroš Krek: Ncoj je pa ena lepa noč

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

John Lennon - Paul McCartney - Lebrecht Klohs: Yesterday

John Lennon - Paul McCartney - K. - F. Jehrlander: Michelle

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

dirigent:

Tomaž Faganel

program sta povezovala:

Alenka Bole Vrabec, Polde Bibič

Mija Mravlja: APZ France Prešeren; Nov koncertni spored

Gorenjski glas, 1987/XL, št. 18 (6.3.), str. 5

                Kranj - Jutri, v soboto, ob 20. uri se bo v dvorani kranjske gimnazije predstavil Akademski pevski zbor France Prešeren z novim koncertnim sporedom. Sodelujeta tudi igralca Polde Bibič in Alenka Bole-Vrabec.

                Akademski pevski zbor France Prešeren z dirigentom Tomažem Faganelom se bo v soboto zvežer predstavil kranjskemu občinstvu z novim koncertnim sporedom.

                Zbor ima za seboj delavno in uspešno sezono, saj se je v preteklem letu kar dvanajstkrat predstavil s celovečernim koncertom, sodeloval v dveh abonmajih Slovenske filharmonije, na tekmovanju slovenskih pevskih zborov v Mariboru, festivalu Revolucija in glasba, občinski reviji, arhivsko snemal za radio Ljubljana in Frankfurt, gostoval v Zvezni republiki Nemčiji in še desetkrat nastopil ob raznih drugih priložnostih.

                V prvem delu jutrišnjega koncerta bo zbor predstavil motet Iacobusa (manjka: Gallusa, op. M. M.) in še dve njegovi posvetni skladbi.

                V lanskem Trubarjevem letu je med notnimi izdajami Zveze kulturnih organizacij Slovenije izšla zborovska pesmarica Pesmi slovenskih protestantov, iz katere bo zbor predstavil Dalmatinov napev v predelavi Emila Adamiča in Trubarjev protestantski napev, ki ga je harmoniziral Janez Močnik. Ob pesmih nam bo igralec Polde Bibič predstavil nekaj Trubarjevih besedil.

                Zbor bo na koncertu prvič izvajal dve pesmici: Pojdem na ravno polje Franca Slabeta na besedilo Toneta Pavčka ter Orinoko Alojza Ajdiča na verze Pabla Nerude.

                Prvi del koncerta bosta sklenili dve skladbi švedskih romantičnih skladateljev.

                Drugi del koncerta bosta uvedli dve uglasbitvi verzov Franceta Prešerna. Druga najpopularnejša uglasbitev Prešernove Zdravljice je delo Ubalda Vrabca, živahna koračnica Soldaška pa Vinka Vodopivca.

                Spomladi bo APZ France Prešeren posnel ploščo dvajsetih slovenskih ljudskih pesmi. Na jutrišnjem koncertu bodo predstavili štiri od njih: priredbi Mateja Hubada in Oskarja Deva za mešani, Franceta Marolta za ženski in Uroša Kreka za moški zbor.

                Koncert bosta sklenili zborovski priredbi najbolj znanih melodij še vedno popularnih Beatlesov, napisani v jazzovskem slogu. Sodelovala bo tudi igralka Alenka Bole-Vrabec.

377.

Program

14. marca 1987

Občinska revija pevskih zborov

Kranj, koncertna dvorana Delavskega doma

Iacobus Gallus: Laudate Dominum

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

Miha Plajbes: Občinska pevska revija v Kranju; Po zborovodju se zbor pozna

Gorenjski glas, 1987/XL, št. 22 (20.3.), str. 5

                ...

                Revijo je sklenil akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, ki ga vodi Tomaž Faganel. Vsakega nastopa tega zbora se posebno v zadnjem času vedno znova razveselimo. Takih zglednih kvalitetnih dosežkov želimo tudi drugim skupinam.

378.

Program

2. aprila 1987

Občni zbor Društva za pomoč duševno prizadetim občine Kranj

Kranj, telovadnica osnovne šole Helene Puharjeve

Ubald Vrabec: Zdravljica

Vinko Vodopivec: Soldaška

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Matej Hubad: Škrjanček poje

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

France Marolt: Sloves

Emil Adamič: Vipavska

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

Vabilo prijateljem društva

Gorenjski glas, 1987/XL, št. 25 (31.2.), str. 4

                ... Zasedanje skupščine bodo popestrili s kulturnim programom. Nastopil bo tudi Akademski pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja.

379.

Program

21. aprila 1987

Zborovski abonma, koncert

Titovo Velenje, glasbena šola

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Pater noster

Emil Adamič: Pusto je

Emil Adamič: V snegu

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Alojz Ajdič: Orinoko

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Iacobus Gallus: Linquo coax ranis

Iacobus Gallus: En ego campana

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Bela Bartok: Štiri slovaške pesmi

Svatbena iz Poniki

Pesem koscev iz Hiadela

Plesna iz Medzibroda

Plesna iz Poniki

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

France Marolt: Sloves

Emil Adamič: Potrkan ples

Uroš Krek: Ncoj je pa ena lepa noč

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

sodelovala je:

Maja Faganel, klavir

Drago Papler: Kranjčani so peli v Titovem Velenju

Delo, 1987/XXIX, št. 96 (24.4.), str. 16

                Te dni se je v okviru zborovskega abonmaja v Titovem Velenju s celovečernim koncertom predstavil APZ France Prešeren iz Kranja.

                Z namenom zbirati ljubitelje zborovske kulture in umetnosti, razvijati kulturne vrednote in vzgajati mlade ljudi za pravilno presojanje kulture in umetnosti, je bilo vodilo kranjskih ljubiteljev zborovskega petja, ki so 18. oktobra 1969 ustanovili Akademski komorni zbor Kranj. Dvanajst let ga je vodil dirigent Matevž Fabjan. Zbor je sodeloval na številnih koncertih v Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini. 9. maja 1981 je zbor spremenil ime, saj je iz prvih 24 pevcev prerasel komorno zasedbo na 60 pevcev in izraz »komorni«  že dalj časa ni ustrezal. Tako je nastal Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj. Po dvanajstih letih je prvega dirigenta Matevža Fabjana zamenjal nov dirigent Tomaž Faganel. »Lanska sezona je bila delavna in uspešna, saj smo se kar 12-krat predstavili s celovečernim nastopom, sodelovali v abonmajih Slovenske filharmonije, na tekmovanju slovenskih zborov v Mariboru, festivalu Revolucija in glasba, občinski reviji, arhivskem snemanju za Radio Ljubljana in Frankfurt, gostovali v Zvezni republiki Nemčiji in drugih priložnostih, nastopili v TV oddaji Košnikova gostilna, gostili mešani pevski zbor Karditsa iz Grčije,« pravi o lanski sezoni Janja Krašovec, predsednica izvršnega odbora pevskega zbora. Vsako leto na predvečer obletnice Prešernove smrti »apezejevci« zapojejo na pesnikovem grobu v Prešernovem gaju, na 17. letnem koncertu v marcu pa so predstavili nov koncertni spored. Zlata plaketa mesta Maribor APZ France Prešeren Kranj uvršča v prvi kakovostni razred slovenskega zborovskega petja. Pravijo, da imajo dosti karakterističen zvok, ki so si ga z dolgoletnimi marljivimi vajami in voljo izpilili. »Vaje imamo dvakrat tedensko v osnovni šoli France Prešeren, vsako sezono začnemo z intenzivnimi tridnevnimi pripravami izven Kranja, nato razpišemo avdicije, za pridobitev novih pevcev. Poleg veselja do glasbe nas vleče tudi družba, imamo razgibano družabno življenje v raznih oblikah. Kakovost skušamo še dvigniti, potrebovali bi še učitelja za pevsko tehniko.« Pevski zbor z glasbenim programom posrečeno lovi ravnotežje med starejšo in povsem novo glasbo, med domačo in tujo zborovsko pesmijo. Navadno imajo tematske koncerte, ni pa jim težko sestaviti koncerta za različne priložnosti, saj imajo bogat, raznovrsten repertoar. In načrti za leto 1987? V aprilu in maju bodo posneli skladbe za novo veliko ploščo in sicer dvajset slovenskih ljudskih pesmi, v sklopu abonmaja bodo konec aprila imeli promocijske koncerte ob plošči v Titovem Velenju, program s plošče bodo kasneje predstavili še v Zemonu pri Ajdovščini, Rogaški Slatini, Kranju in drugod. Udeležili se bodo mednarodnega festivala v Karditsu (pravilno: Karditsi, op. M. M.) v Grčiji (avgusta) v okviru abonmaja nastopili v Cankarjevem domu. Poleg tega bodo še številni nastopi in koncerti, z optimizmom pa APZ-jevci že zrejo v leto 1988, ko bodo nastopili na mednarodnem pevskem tekmovanju, skupen načrt pa bodo pripravili tudi z orkestrom in zborom iz Linza v Avstriji.

380.

Program

28. maja 1987

Odprtje športnih iger Ljubljanskega vojnega območja

Kranj, štadion Janka Mlakarja

Himna

Rado Simoniti: Pesem o Titu

Radovan Gobec: Pesem o svobodi

Stanko Premrl: Zdravljica

Nikola Hercigonja: Jugoslavijo

dirigent:

Tomaž Faganel

381.

Program

6. junija 1987

Srečanje internirancev

Podljubelj

Himna

Stanko Premrl: Zdravljica

Anton Foerster: Planinska

dirigent:

Tomaž Faganel

382.

Program

20. junija 1987

Snemanje plošče Kranj, dvorana gimnazije

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Emil Adamič: Vipavska

Matej Hubad: Nmav čez jezero

Emil Adamič: Nocoj se mi je sanjalo

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Matej Hubad: Škrjanček poje

Emil Adamič: Potrkan ples

France Marolt: Sloves

dirigent:

Tomaž Faganel

opomba:

posnetki niso bili uporabni

383.

Program

21. junija 1987

Snemanje plošče

Kranj, dvorana gimnazije

Vasilij Mirk: Kukovica

Marij Kogoj: Stoji mi polje

France Marolt: Teče mi vodica

Uroš Krek: Ncoj je pa ena lepa noč

France Marolt: Venci veili

Emil Adamič: Kolo

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Zdravko Švikaršič: Pojdam u rute

dirigent:

Tomaž Faganel

opomba:

posnetki niso bili uporabni

384.

Program

1. avgusta 1987

Odprtje proizvodnih prostorov Gorenjskega tiska

Kranj, dvorišče Gorenjskega tiska

Stanko Premrl: Zdravljica

Vasilij Mirk: Kukovica

Emil Adamič: Vipavska

Anton Foerster: Planinska

Matej Hubad: Škrjanček poje

dirigent:

Tomaž Faganel

385.

Program

27. avgusta 1987

Koncert

Kranjska Gora, cerkev Marije Device vnebovzetne

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Pater noster

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Josquin Desprez: Fama malum

gregorijanski koral: Aleluja

Stefan Srb: Vkusite i vidite

Anton Bruckner: Os justi

Anton Bruckner: Ave Maria

Emil Adamič: Pusto je

Emil Adamič: V snegu

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

David Wikander: Kung Liljekonvalje

Oskar Lindberg: Pingst

Vasilij Mirk: Kukovica

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

ŽL (Tomaž Faganel): Turistični zobobol; Piskrček za vsako ceno

Lipov list, Slovenska turistična revija, 1987/29, št. 9, str. 271

                Kdo ve kako pestrih glasbenih prireditev naši turistični kraji v sezoni svojim gostom ne morejo ponuditi. Zvečine so turisti v izbiri omejeni na nastope folklornih skupin in brez števila ansamblov psevdo narodne muzike. Poleg promenadnih koncertov pihalnih godb pa ostane ponudba koncertov t.i. resne glasbe razen nekatereih redkih izjem največkrat programsko nepovezana na način slučajnih ali zapoznelih dogovorov z izvajalci komorne in zborovske glasbe brez rdeče programske niti.

                Kranjskogorski turistični delavci so med tistimi, ki v sezoni poskrbijo tudi za glasbeniško radovednost svojih gostov. Krajevna župnijska cerkev se spremeni v koncertni prostor in je ob takih priložnostih polna domačih in tujih turistov in morda celo lokalne publike. Letos avgusta je tam številnemu občinstvu zapel Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja s privlačnim programom svetovne zborovske klasike, izrezom iz slovenske zborovske zakladnice, ni pa manjkalo slovenskega ljudskega melosa. Koncert je dobro organiziralo domače turistično društvo, ki je s plakati in programi (tudi v tujih jezikih) dodobra poskrbelo za reklamo, ob kateri pa je vseeno bila majhna udeležba tujih gostov.

                Ob dejstvu, da večeri kranjskogorskim hotelskim gostom zaradi ne prevelikega števila prireditev ne potekajo ravno nadvse intenzivno in pestro, toliko bolj začudi dejstvo, da so vodstva hotelov načelno zavrnila reklamo za navedeni koncert po svojih recepcijah (plakat, programi s prevodi), oz. so zahtevala ob reklami tudi provizijo od izkupička koncerta, ki ga v primerjavi s stroški prireditve seveda sploh ni bilo pričakovati.