360.

Program

6. septembra 1986 Proslava ob 90-letnici Merkurja Kranj

Kranj, Gorenjski sejem

Stanko Premrl: Zdravljica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Emil Adamič: Vipavska

Matej Hubad: Škrjanček poje

Anton Foerster: Planinska

dirigent:

Tomaž Faganel

Podnapis

Merkurjeve novice, 1986, št. 10, str. 6

                Akademski pevski zbor France Prešeren je zapel več pesmi, ki pa jih žal skorajda ni bilo moč slišati, saj so sami želeli zapeti brez ozvočenja.

361.

Program

13. septembra 1986

Proslava ob 40-letnici Donita Medvode

Medvode, tovarniško dvorišče

Stanko Premrl: Zdravljica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Emil Adamič: Vipavska

Anton Foerster: Planinska

dirigent:

Tomaž Faganel

362.

Program

21. septembra 1986

Sklepna slovesnost ob 400-letnici Trubarjeve smrti in obnovitvi njegove spominske hiše

Raščica

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Emil Adamič: Kadar pride poslednji čas

Janez Močnik: Sredi smo življenja

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

M. N. K.: Trubar spet na Raščici; Domačini in gostje združeni v sproščenem praznovanju

Delo, 1986/XXVIII, št. 221 (22.9.), str. 4

                ...

                Razpoloženjsko značilnost posameznih delov dneva je vseskozi odražala glasba, od jutranje promenadne, do slovesne med prireditvijo, ko je zborovodja Tomaž Faganel vodil akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja in Pavel Bukovec učiteljski pevski zbor Emil Adamič.

                ...

363.

Program

11. oktobra 1986

Koncert

Kranj, župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Laudate Dominum

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Pater noster

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Now is the month of maying

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Claudio Monteverdi: Ecco mormorar l'onde

Iacobus Gallus: En ego campana

Iacobus Gallus: Linquo coax ranis

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Ave Maria

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

dirigent:

Tomaž Faganel

Mija Mravlja: APZ F. Prešeren v župnijski cerkvi

Gorenjski glas, 1986/XXXIX, št. 77 (10.10.), str. 5

                Kranj - Jutri, v soboto, 11. oktobra, ob 20. uri bo v kranjski župnijski cerkvi nastopal APZ France Prešeren. Pred koncertno turnejo v Zvezni republiki Nemčiji, kjer bodo nastopili v Offenbachu, Tübingenu in Derendingenu ter snemali v Frankfurtu, bo pevski zbor koncertni program gostovanja predstavil tudi kranjskemu občinstvu. Program koncerta obsega predvsem duhovno zborovsko glasbo: koncert bodo uvedli moteti velikana glasbene renesanse, Iacobusa Gallusa, ter trije biseri staroangleške glasbene tradicije, dela Johna Wilbyja in Thomasa Morleya. Drugi del koncerta sestavljajo madrigalna freska Claudia Monteverdija, štiri Gallusove glasbene slike, za sklep pa so na sporedu še tri izbrana dela romantike, skladbe Antona Brucknerja in Johannesa Brahmsa.

APZ France Prešeren pred gostovanjem v ZRN

Dnevnik, 1986/XXXV, št. 273 (8.10.), str. 12

                Po nastopih za nekatere delovne kolektive in sodelovanju na Trubarjevi slovesnosti na Rašici prireja Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja v soboto, 11. oktobra ob 20. uri v župnijski cerkvi v Kranju koncert motetov za več zborov in madrigalov Iacobusa Gallusa, madrigalov Thomasa Morleya in Claudia Monteverdija ter motetov Antona Brucknerja in Johannesa Brahmsa.

                Izbor skladb za koncert v Kranju predstavlja pretežni del sporeda, ki ga bo zbor prihodnji teden predstavil v okviru koncertne turneje po Zvezni republiki Nemčiji, kjer bo nastopil na tematsko ubranih koncertih v Offenbachu, Tübingenu in Derendingenu ter snemal za hessenski radio. Po povratku bo zbor sodeloval na festivalu Revolucija in glasba z orkestrom Slovenske filharmonije na koncertu v Mariboru pri izvedbi Maše na bojnem polju Bohuslava Martinuja, v novembru pa prav tako s Slovensko filharmonijo v Cankarjevem domu pri izvedbi Brahmsove Pesmi usode.

Vito Primožič: APZ France Prešeren

Cerkveni glasbenik, 1987/80, št. 1-3, str. 29

                11. oktobra 1986 smo v mestni župnijski cerkvi sv. Kancijana poslušali koncert Akadmskega pevskega zbora iz Kranja. Cerkev je bila polna ljubiteljev zborovske glasbe in zvoka, ki je v zadnjih letih postal odlika kranjskega zbora, saj pevci skupaj s svojim dirigentom Tomažem Faganelom žanjejo, kar so dolga leta skrbno sadili in negovali. Obenem se nam je ob tem koncertu zastavilo vprašanje, zakaj prirejati letne koncerte APZ France Prešeren v prostorih sicer lepo akustične gimnazijske telovadnice, ko pa je cerkveni prostor za samo petje in (tokrat) »kulturno« rekreacijo nedvomno hvaležnejši.

                Koncertni spored so uvedli Gallusovi moteti, ki so zbrani v zvezkih Opus musicum (Op. mus.): Impetum inimicorum ne timueritis (Ne bojte se navala sovražnikov), Op. mus. III/32 je motet za tri štiriglasne zbore, Media vita (Sredi življenja), Op. mus. I/65 je pisan za dva štiriglasna zbora, grandiozni božični motet Laudate Dominum (Hvalite Gospoda), Op. mus. I/31 za dva osemglasna zbora in Pater noster (Oče naš), Op. mus. I/69 za ženski in moški zbor. V naštetih biserih duhovne (renesančne) glasbe je zbor s svojim dirigentom pokazal veliko mero razumevanja za glasbo tistega časa, čeprav je izvajalska praksa zaradi časovne oddaljenosti teh dob domala neznana. Kljub temu je muzikologija postavila temelje proučevanju glasbe »mračnega« srednjega veka (glej zbornik Jacobus Gallus in njegov čas, več avtorjev, Ljubljana 1985).

                Prvi del koncerta sta sklenila skladatelja John Wilbye (1574-1638) in Thomas Morley (1557-1602) z madrigali angleške renesanse; prvega so nam predstavili s Swet Honey - Sucking Bees, drugega, Morleya pa z Now Is The Month of Maying in Fyer, Fyer. Z izvedbami teh skladb so kranjski pevci z dirigentom Faganelom pokazali, kako mora zveneti skladba, ki jo zbor že dalj časa drži na programu in je temu primerno utrjena. Po odmoru nam je zbor s skladbo italijanskega skladatelja Claudia Monteverdija (1567-1643) Ecco mormorar l'onde (Glejte, kako mrmrajo valovi) - 1590 odstrl zaveso v širok madrigalni opus tega skladatelja. To delo je predstavnik stila, ki ga je Monteverdi razvil (seconda prattica) in s katerim je nasledil ideje polifonične tehnike nizozemskih mojstrov (prima prattica). »Besedilo naj bo glasbi gospodar, ne pa služabnik!« je zapisal Monteverdi in tega načela se je držal tudi v omenjeni skladbi.

                Po odmoru so sledile Gallusove posvetne skladbe iz zbirk Harmoniae morales (Harm. mor.): En ego campana (Jaz sem zvon), Hrm. mor. 43, Linquo coax ranis (Prepuščam žabam krakanje), Harm. mor. 46, Dulcis amica, veni (Pridi, sladka prijateljica), št. 12. S temi pesmimi je kranjski zbor spet odkril novega Gallusa (čeprav z znanimi skladbami), zapetega na način in po vzorih nordijskih zborov, ki že nekaj časa suvereno prevladujejo na evropskih in svetovnih odrih. Tudi Brucknerjevi Ave Maria za sedemglasni mešani zbor (1861) in Christus factus est pro nobis (Kristus je bil za nas pokoren) (1884) sta bili korektno odpeti.

                Za konec so pevci kranjskega APZ odpeli še Brahmsov motet Wenn wir in höchsten Nöten sein, op 110/3 za dva štiriglasna zbora. Tako nam je zbor s skladbami, ki jih le malokrat slišimo v koncertnih programih naših zborov (Gallusovi Impetum inimicorum in Laudate Dominum, Monteverdijev Ecco mormorar l'onde in omenjeni Brahmsov motet) pokazal, da se da tudi dandanes glede na omejene razmere zborov sestaviti koncertni program, ki ni le ponavljanje velikokrat odpetih pesmi, temveč prinašanje nove glasbe in seznanjanje širšega občinstva z njo. Prav to pa so vrline vsakega dobrega zbora in še posebej osveščenega zborovodje.

364.

Program

17. oktobra 1986

Koncert madrigalov in pesmi iz časa okrog leta 1600 Amor vittorioso

Zvezna republika Nemčija, Offenbach, palača Büsing

Iacobus Gallus: En ego campana

Iacobus Gallus: Quam gallina suum parit ovum

Iacobus Gallus: Linquo coax ranis

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Claudio Monteverdi: Ecco mormorar l'onde

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Now is the month of maying

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Adriano Banchieri: Contrappunto bestiale alla mente (skupaj s Studio-Chorom)

Giovanni Gastoldi: Amor vittorioso (skupaj s Studio-Chorom)

dirigent:

Tomaž Faganel

rms: Pesmi zmagovitega Amorja; »France Prešeren« in Studio-Chor Offenbach v palači Büsing

Frankfurter Allgemeine Zeitung, 22.10.1986

(prevod: Ivanka Mohor)

                Zbor Studio pod vodstvom Winfrieda Kirscha ni bil v lahkem položaju, ko je nastopil skupaj Akademskim pevskim zborom France Prešeren v Offenbachu v palači Büsing. Ne samo, da je jugoslovanski zbor v vseh glasovih številčnejši, zna doseči bleščeče prelivanje zvoka ter spretno stopnjevno dramaturgijo... Pevci iz Kranja pa so nasprotno ponudili plastično interpretacijo znane pesmi o naravi Ecco mormorar l'onde.

                ... Zbora sta skupno z inštrumentalno spremljavo izvedla bleščeč finale koncerta in sicer šaljivi živalski kontrapunkt (Banchierija) in Zmagovito ljubezen (Gastoldija), ki je bila moto večera.

lz: O radostih in tegobah ljubezni; Studio-Chor in »France Prešeren« sta imela skupni koncert

Frankfurter Rundschau, 23.10.1986

(prevod: Ivanka Mohor)

                Brez ljubezni in erosa bi bilo na svetu veliko bolj harmonično, pa tudi veliko bolj pusto, je skozi usta svojega modrega junaka Williama von Baskervilla dejal Umberto Ecco v svoji srednjeveški samostanski kriminalki. Amor je bil tudi moto skupnega koncerta APZ-ja iz Kranja in zbora Studio.

                ...

                Oba zbora, ki sta že nekaj časa prijateljsko povezana, sta predstavila dela najbolj znanih komponistov baroka... Skupni koncert zbora Studio in jugoslovanskega zbora je dal možnost za primerjavo in preizkušanje pevskih sposobnosti. Publika ni skoparila z aplavzom jugoslovanskemu zboru; ta prisrčni aplavz ni bil le izraz gostoljubnosti.

Theo M. Reisch: Amor v palači Büsing; Zbor Studio se je srečal z jugoslovanskimi gosti

Offenbach Post, okt. 1986

(prevod: Ivanka Mohor)

                »Amor vittorioso« - večno zmagoviti rimski bog ljubezni je bil v petek, navkljub samovolji narave, ki je zatemnila mesec, izbran za protagonista, ki je obvladoval sceno v palači Büsing. Njegovim kapricam in objestnostim so se poklonili madrigali pozne renesanse in zgodnjega baroka, ki jih je sestavil zbor Studio pod vodstvom Winfrieda Kirscha skupaj z Akademskim pevskim zborom France Prešeren v kratkočasen koncert.

                ...

                Čeprav so Offenbachčani, podprti s kvalificiranim ansamblom z originalnimi inštrumenti časa (vodja Eric Fiedler) ponudili tudi dva brezhibna solista (Franke Hartmann in Petra Andersa), so v primerjavi, ki se vsiljuje, za jugoslovanskimi gosti zaostali za nekaj točk. Vzrok ni bil v številčni premoči. Zbor približno 50 pevcev in pevk ni zaman trenutno eden najbolj renomiranih amaterskih zborov v svoji deželi. Dinamično napeto podajanje, bogato v spretno vpletenih niansah, eksaktna izgovarjava; perfektno uglašen kot samostojno zvočno telo je prezentiral pod vodstvom Tomaža Faganela odlike, ki jih zboru Studio lahko le želimo.

                Zavezani literarni vsebini so gostje z Balkana predstavili poslušanje vredne moralične zbadljivke Palestrinovega sodobnika Gallusa in madrigale elizabetinskih komponistov Morleya in Wilbyja in tudi utemeljitelja opere Monteverdija. Bili so kakor poklicani za efektno predstavitev, ki je koncert dvignila nad nivo zabavnosti.

                Prijateljskim stikom obeh zborov to ne bo škodovalo. Nasprotno: plodoviti impulzi za prihodnost se sami od sebe rodijo iz takih umetniških sodelovanj. Winfried Kirsch jih bo znal porabiti.

365.

Program

17. oktobra 1986

Radijsko snemanje za hessenski radio Frankfurt

Zvezna republika Nemčija, Offenbach, gledališče

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Laudate Dominum

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Pater noster

dirigent:

Tomaž Faganel

366.

Program

18. oktobra 1986

Koncert

Zvezna republika Nemčija, Tübingen, Stiftskirche

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Media vita

Emil Adamič: Kadar pride poslednji čas

Janez Močnik: Sredi smo življenja

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Laudate Dominum

Iacobus Gallus: Pater noster

Anton Bruckner: Ave Maria

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

dirigent:

Tomaž Faganel

367.

Program

19. oktobra 1986

Koncert

Zvezna republika Nemčija, Tübingen- Derendingen, Primus-Truber-Haus

Iacobus Gallus: Impetum inimicorum ne timueritis

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Laudate Dominum

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Pater noster

John Wilbye: Sweet honey - sucking bees

Thomas Morley: Now is the month of maying

Thomas Morley: Fyer, fyer!

Claudio Monteverdi: Ecco mormorar l'onde

Iacobus Gallus: En ego campana

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Ave Maria

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Johannes Brahms: Wenn wir in höchsten Nöten sein

dirigent:

Tomaž Faganel

368.

Program

25. oktobra 1986

Televizijsko snemanje v Košnikovi gostilni

Ljubljana, studio TV Ljubljana

Anton Foerster: Planinska

Emil Adamič: Vipavska

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

dirigent:

Tomaž Faganel

369.

Program

29. oktobra 1986

Festival Revolucija in glasba

Maribor, Unionska dvorana

Bohuslav Martinu: Maša na bojnem polju

dirigent:

Uroš Lajovic

sodelovala sta:

Simfonični orkester Slovenske filharmonije,  Tomaž Faganel, bas

Vasja Sterle: XIV. festival Revolucija in glasba; Vprašanje brez odgovora

Večer, 1986/XLII, št. 257 (4.11.), str. 10

                Orkester Slovenske filharmonije, APZ France Prešeren, dirigent Uroš Lajovic, solist Tomaž Faganel, bariton; Unionska dvorana, 29.10.1986

                ...

                Program sredinega koncerta je bil novembrsko navdahnjen in nikakor preveč revolucionaren. Slovenski filharmoniki in Uriš Lajovic niso odgovorili na vprašanje, ali gre za revolucijo v glasbi ali za glasbo v revoluciji...

                ... Tomaž Faganel, ki je zamenjal službeno zadržanega Ferdinanda Radovana, je poskušal reševati, kar bi se morda rešiti dalo. Vprašamo se, ali je za Maribor res potrebna (in dobra) vsakršna improvizacija.

                Osrednja točka naj bi bila maša na bojnem polju češkega skladatelja Bohuslava Martinuja. Solist, enaindvajsetčlanski moški zbor APZ France Prešeren iz Kranja, simfonična pihala, trobila in tolkala, klavir in harmonij, so se spoprijeli s partituro, ki je več obetala, kot pa dala. Skladba je nastala l. 1939 pod vtisom dogodkov, ki so bili okrutni dovolj in katerih nadaljnji obseg ni mogel človek predvideti. Tako se v njej prepletata motiva strahu in molitve, včasih tudi upanja. Je to revolucija? ... Ta koral je pisan za trobento in, če ga že takrat nismo slišali v taki izvedbi, se je to pot v Martinujevi Maši bogato oddolžil sijajni trobentar Stanko Arnold. Solist je pel dokaj zadržano; zbor je bil soliden, vendar premajhen. Zato je tudi ostajal v dokaj nevznemirljivi dinamiki, ni se pa vselej najbolje znašel v češko-latinskem besedilu...

Mitja Reichenberg: Glasba; Revolucija in še kaj

Delo, 1986/XXVIII, št. 263 (11.11.), str. 6

                V mariborski unionski dvorani je bil v sklopu festivala Revolucija in glasba koncert Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica. Dvorana je bila, lahko mirno rečemo, proti poričakovanju dobro zapolnjena z glasbe željnim občinstvom.

                ... V nadaljevanju smo slišali noviteto slovenskega skladatelja Janija Goloba z naslovom Neznani materi, skladbo za godala in bariton solo. Solist je bil Tomaž Faganel, ne najbolj blesteča zamenjava za Ferdinanda Radovana. Težišče skladbe je bilo v tekstu vokala, kar pa zaradi problemov z dikcijo ni prišlo do izraza. Jani Golob piše sicer tonska zanimivo, tudi rahlo spogledovanje z G. Mahlerjem in njegovimi Kindertotenlieder je bilo na nekaterih mestih dobro izpeljano, a skladba kljub temu ni zapustila večjih vtisov. Bohuslav Martinu je bil avtor naslednje skladbe z naslovom Maša na bojnem polju, v kateri je poleg Tomaža Faganela-bariton, sodeloval še moški del APZ France Prešeren iz Kranja. Martinujeva glasbena govorica je zelo blizu francoskemu impresionizmu, morda celo Debussyju, galski racionalnosti in nesentimentalnosti. Hkrati s tem pa Martinu nikoli ni zapustil svojega smisla za češko noto. Uporaba klavirja, harmonija (orgel), močne skupine tolkal ter le trobil in pihal, daje zanimive ritmične in tonske nianse, zbor pa glasbeno paleto le še stopnjuje in barvno podpira. Izvajalci so se potrudili, bilo je sicer nekaj intonančnih nihanj zbora, vendar pa korektno preigrano...

Mira Mracsek: Mariborski koncerti; Programska razgibanost

Naši razgledi, 1986/XXXV, št. 23 (838) (12.12.), str. 682

                ... Štirinajsti festival Revolucija in glasba se je letos začel v Mariboru. V unionski dvorani so nastopili Simfonični orkester Slovenske filharmonije, moški zbor APZ France Prešeren iz Kranja, solist, baritonist Tomaž Faganel, dirigiral je Uroš Lajovic. Zanimiv program ni bil preveč revolucionarno obarvan. Po Beethovnovi uverturi Egmont smo poslušali krstno izvedbo za to priložnost napisanega slovenskega dela, »Neznani materi« (besedilo Petra Levca) Janija Goloba. Baritonist Tomaž Faganel je v zadnjem trenutku zamenjal zadržanega Ferdinanda Radovana in tako (zadovoljivo) rešil izvedbo. Tudi v osrednji točki koncerta, »Maši na bojnem polju« Bohuslava Martinuja je Faganel zamenjal Ferdinanda z več uspeha kot v Golobovem delu, saj je kot zborovodja sodelujočega APZ Martinujevo delo, dobro poznal. Vsekakor gre Faganelu zahvala, da prireditev ni odpadla...

370.

Program

20. novembra 1986

Oranžni abonma Slovenske filharmonije, koncert v spomin Vaclava Talicha

Ljubljana, Gallusova dvorana Cankarjevega doma

Johannes Brahms: Pesem usode

dirigent:

Uroš Lajovic

sodelovali so:

Simfonični orkester Slovenske filharmonije, Consortium musicum, Lipa zelenela je

371.

Program