386.

Program

2. septembra 1987

5. zborovski festival, koncert

Grčija, Karditsa

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Pater noster

Josquin Desprez: Fama malum

gregorijanski koral: Aleluja

Stefan Srb: Vkusite i vidite

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Ave Maria

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Vasilij Mirk: Kukovica

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Kolo

Andrea Gabrieli: Cari cumbagni (združeni zbori)

dirigenta:

Tomaž Faganel, Aleksander Vujić

387.

Program

4. septembra 1987

4. zborovski festival, koncert

Grčija, Megara, na trgu

Matej Hubad: Škrjanček poje

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Anton Foerster: Planinska

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Vipavska

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

388.

Program

18. septembra 1987

22. Mokranjčevi dnevi

Negotin, dvorana gasilskega doma

Iacobus Gallus: Pater noster

Anton Bruckner: Ave Maria

Stevan Mokranjac: IX. rukovet

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Alojz Ajdič: Orinoko

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

Miha Plajbes: Prešernovci peli v Negotinu

Gorenjski glas, 1987/XL, št. 76 (29.9.), str. 5

                Kranjski akademski zbor, ki ga vodi Tomaž Faganel, je na povabilo Zveze kulturnih organizacij Slovenije po 11 letih ponovno sodeloval na medrepubliški prireditvi Mokranjčevi dnevi, ki je bila v tednu od 18. septembra v rojstnem mestu Stevana Mokranjca. Na zborovski prireditvi v petek zvečer je poleg kranjskega zbora pelo še šest drugih: Hor devojaka Stevan Mokranjac iz Zaječarja (Nada Malenović) ter mešani zbor KUD Stanko Dragojević iz Titograda (Radovan Papović), Braća Baryh (pravilno: Baruh, op. M. M.) iz Beograda (Dejan Savić), KUD Petar Zoranić iz Zadra (Antun Dolički), Josif Marinković iz Zrenjanina (Slobodan Bursać) in Stiv Naymov (pravilno: Naumov, op. M. M.) iz Bitole (Ljubomir Trifunovski).

                Prireditelju je s tako široko zasnovano medrepubliško prireditvijo, ki je bila že 22. po vrsti, uspelo razširiti, utrditi in ponovno poudariti pomembnost in vrednost Mokranjčevih del, obenem pa približati tudi zborovsko ustvarjalnost drugih narodov. Zlasti v tem drugem smislu je dal pomemben prispevek tudi kranjski zbor, ki je zastopal Slovenijo. Sicer pa v tako odlični družbi, kot sta bila zbora iz Zadra, še zlasti pa iz Zrenjanina s prek 100 pevci, naši pevci nikakor niso imeli lahke naloge. Lahko zapišem, da so se karseda potrudili in to kljub utrujenosti zaradi skoraj celodnevnega potovanja v neznosni vročini z dotrajanim in neklimatiziranim avtobusom, ki je le s težavo premagoval klance.

                Vsekakor pa je prireditev kljub nekaterim organizacijskim težavam presenetila po svoji izvajalski kvaliteti, zlasti Mokranjčevih del, saj smo ta večer slišali nekaj glasovno in muzikalno postavljenih in izdelanih, skratka nepozabno odličnih interpretacij, ki bi jih z veseljem privoščil v posluh in poduk vsem zborovodjem oziroma dirigentom, ki jim je Mokranjac blizu.

389.

Program

3. in 4. oktobra 1987

Snemanje plošče

Šentvid, studio Helidona

Emil Adamič: Kolo

Emil Adamič: Nocoj se mi je sanjalo

Emil Adamič: Potrkan ples

Emil Adamič: Vipavska

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Matej Hubad: Škrjanček poje

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Uroš Krek: Ncoj je pa ena lepa noč

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

France Marolt: Sloves

France Marolt: Teče mi vodica

France Marolt: Venci veili

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

dirigent:

Tomaž Faganel

390.

Program

9. oktobra 1987

Proslava ob 200-letnici rojstva Vuka Stefanovića Karadžića

Repnje pri Vodicah,  ob rojstni hiši Jerneja Kopitarja

Stevan Mokranjac: IX. rukovet

Anton Foerster: Planinska

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

391.

Program

6. novembra 1987

Odprtje proizvodnih prostorov KŽK Agromehanika

Hrastje, na dvorišču Agromehanike

Stanko Premrl: Zdravljica

Emil Adamič: Vipavska

Anton Foerster: Planinska

dirigentka:

Ana Erman

392.

Program

12. novembra 1987

Koncert

Koper, gledališče

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Iacobus Gallus: Linquo coax ranis

Iacobus Gallus: En ego campana

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Emil Adamič: Pusto je

Emil Adamič: V snegu

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Anton Bruckner: Os justi

Anton Bruckner: Ave Maria

Matej Hubad: Škrjanček poje

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Emil Adamič: Potrkan ples

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Nocoj se mi je sanjalo

Emil Adamič: Kolo

Emil Adamič: Vsi so prihajali

dirigent:

Tomaž Faganel

393.

Program

21. novembra 1987

Koncert

Zemono, dvorec

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Emil Adamič: Pusto je

Emil Adamič: V snegu

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Anton Bruckner: Os justi

Anton Bruckner: Ave Maria

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Bela Bartok: Štiri slovaške pesmi

Svatbena iz Poniki

Pesem koscev iz Hiadela

Plesna iz Medzibroda

Plesna iz Poniki

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

France Marolt: Sloves

Emil Adamič: Potrkan ples

Uroš Krek: Ncoj je pa ena lepa noč

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Kolo

John Lennon - Paul McCartney - K. - F. Jehrlander: Michelle

Emil Adamič: Vsi so prihajali

dirigent:

Tomaž Faganel

sodeloval je:

Andraž Hauptman, klavir

394.

Program

25. novembra 1987

Proslava ob dnevu republike

Kranj, Ljubljanska banka

Emil Adamič: Vipavska

Anton Foerster: Planinska

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Matej Hubad: Škrjanček poje

Vasilij Mirk: Kukovica

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

395.

Program

12. decembra 1987

Promocijski koncert plošče in kasete Srečno, srečno, ljubca moja

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Matej Hubad: Škrjanček poje

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Uroš Krek: Ncoj je pa ena lepa noč

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

France Marolt: Teče mi vodica

France Marolt: Sloves

France Marolt: Venci veili

Emil Adamič: Potrkan ples

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

Bogdan Učakar: Usklajen zvočni učinek

Delo, 1987/XXIX, št. 400 (9.12.), str. 4

                Šestnajst priredb slovenskih narodnih pesmi na koncertu v veliki dvorani Slovenske filharmonije, prav toliko med zarezami nove plošče, ki so jo posneli v studiu Helidon iz Ljubljane oktobra 1987, oboje je v kar najbolj polnem obsegu predstavilo Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja in njegovega dirigenta Tomaža Faganela. Zbor lahko uvrstimo med uspešne mešane zbore, ki ob dobro odbrani glasovni izenačenosti in vzgojni načrtovanosti dosegajo uvrstitev v zgornjo razpredelnico našega amaterskega pevstva.

                Zborovodja Tomaž Faganel je z zborom že večkrat, ne samo s priznanji na tujem, določno pokazal, da mu je na razpolago zelo discipliniran zbor, s katerim lahko umetniško uresniči tudi tisti del interpretacije, ki je ukrojena po njegovi izvedbeni zamisli. Velika prednost zborovodje Faganela je, da zna z občutkom postavljati tiste zvočne meje, ki so v takšni glasovni zasedbi dosegljive za usklajen zvočni učinek. Njegov pristop do zborovskega oblikovanja je rahel, komorno uglašen, veliko pozornosti posveča izdelani dikciji, natančnosti pevskih nastavkov in zlitju barve glasov. Tu lahko pohvalimo predvsem intonančno zanesljivost sopranov in altov, nekoliko pretanki pa so bili basi in tenorji, saj je izvedbam manjkala ponekod korenitejša osnova. Morda edina pripomba o izraznem obsegu zbora bi bila, da so slovenske narodne pesmi zazvenele sicer v okusnem zborovskem formatu, manjkalo pa je nekaj več razslojenosti tempa, kar velja predvsem za drugi del programa. Tu smo pogrešali nekaj več izraznih kontrastov, ki bi lahko rešili dokaj linearno zastrto in bolestno sentimentalnost.

                Uspešnost priredb slovenskih narodnih pesmi je nedvomno zanimiva tudi v luči slogovnih sprememb skladateljskih peres. Tako smo v prvem delu poslušali že domala klasične priredba Mateja Hubada, Škrjanček poje in Srečno, srečno, ljubca moja, pa s tenkočutno zborovsko liriko prepojenih zborov Dekle, to mi povej, Kukovica in Še rožce so žalvale Vasilija Mirka, pa pastelno čisti odmev v priredbi Stoji, stoji mi polje Marija Kogoja, v nekaterih novih harmonskih postopih skoraj astralno priredbo Nocoj je pa ena lepa noč Uroša Kreka in za konec prvega dela obredno etnološko priredbo novih mehkih barv Luba vigred se rodi Lojzeta Lebiča.

                V drugem delu smo poslušali v priredbi Stoji gartelc zagrajen Oskarja Deva, ljudsko prešerno Prelepa je Selška dolina istega skladatelja, v nadaljevanju tri priredbe, kot druga klasika, Teče mi vodica, Sloves in Venci vejli Franceta Marolta, pa še tri priredbe Emila Adamiča, Potrkan ples, Vsi so prihajali in Kolo.

                S takšnim razporedom sta Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja in dirigent Tomaž Faganel zaokrožila tudi tisti izbor, ki ga bomo v naše zadovoljstvo lahko podaljšali tudi s poslušanjem posnetkov na novi plošči z naslovom Srečno, srečno, ljubca moja. Nova plošča je lepo darilo naši ljudski pesmi in s prevodi v angleščino in nemščino zaneljivo tudi dober strateški domislek za prodor slovenske ljudske pesmi na tuje. Vse skupaj v okusni obliki in še bolj pomembni zvočni ilustraciji.

Peter Kušar: Akademski pevski zbor France Prešeren

Dnevnik, 1987/XXXV, št. 342 (17.12.), str. 10

                V soboto je v filharmonični dvorani nastopil kranjski Akademski pevski zbor »France Prešeren«, ki je s svojim dirigentom Tomažem Faganelom tako koncertno promoviral svojo novo ploščo. Spored je torej minil v znamenju slovenske ljudske pesmi, pri njih je izbiral najraje takšne priredbe, ki se njihovega osnovnega meličnega loka niso avtorsko dosti dotikale, oziroma takšne, ki s harmonsko kompozicijskimi dodatki prej poudarjajo spoštljiv odnos do teme kot zadostnega muzikalnega sporočila. Točke so velikokrat ponujale poznane in priljubljene napeve, nekaj pa smo slišali tudi takšnih priredb, ki na koncertih niso pogoste.

                S svojim sporedom je torej večer pokazal med drugim, da je novo zanimanje za ljudsko, oziroma nacionalno izročilo pravzaprav ono staro. Pesmi v postavitvah tako različnih glasbenikov kot so Matej Hubad, Mirk, Kogoj, Krek, Dev, Lebič, Marolt in Emil Adamič so torej izzvenele v svoji zgovornosti precej bolj homogeno kot bi morda lahko, kar je kajpak delna zasluga dirigenta. Vendar ni šlo za kakšno nasilno »poenotenje«, Tomaž Faganel je kar z mojstrujočo klasično vokalno kulturo oblikoval večer kot niz različnega iz podobnega in narobe in poudarjal predvsem vitalno preprostost in »samozadostnost« melične osnove. Dirigent in zbor sta se skratka kultivirano zavedala nevarnosti samozadovoljne preproščine in po drugi strani težko dosegljive koncertantne živosti in muzikalne polnosti dejanja.

                Večer je v tem pogledu samo potrdil rast ansambla, ki jo je opaziti že več let nazaj. Zbor je po velikosti pravzaprav komoren, vendar je v resnično plemeniti intenzivnosti njegov zvok povsem zajeten in bogat, tako prečiščen in vselej muzikalno »prisoten«, da je za naše razmere kratko in malo vzoren. To bi veljalo tudi za Faganelove interpretacije, ki so tekle v dovolj mirnem ravnotežju pričakovanega in osebnejših posegov. Koncert kar ni imel blede kaj šele izvedbeno nerodne točke, izzvenel je v nevsiljivi praznik ljudske pesmi kot kulturnega razodetja.

396.

Program

26. decembra 1987

18. letni koncert - promocija plošče in kasete Srečno, srečno, ljubca moja

Kranj, dvorana gimnazije

Matej Hubad: Škrjanček poje

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Uroš Krek: Ncoj je pa ena lepa noč

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

France Marolt: Teče mi vodica

France Marolt: Sloves

France Marolt: Venci veili

Emil Adamič: Potrkan ples

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Emil Adamič: Kolo

Emil Adamič: Nocoj se mi je sanjalo

Emil Adamič: Vipavska

dirigent:

Tomaž Faganel

LM (Lea Mencinger): Koncert in nova plošča

Gorenjski glas, 1987/XL, št. 100 (25.12.), str. 5

                Jutri, v soboto, ob 20. uri prireja Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja svoj 18. letni koncert; ob tej priložnosti bo predstavljena tudi nova LP gramofonska plošča z naslovom Srečno, srečno, ljubca moja.

                Kranj - Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja je eden najvidnejših in najboljših predstavnikov kulturnega delovanja v kranjski občini. V skoraj dveh desetletjiih obstoja, ustanovljen je bil leta 1969 iz vrst kranjskih gimnazijcev, pa se je s trdim in zavzetim delom povzpel med najboljše slovenske pevske zbore. Slovensko pesem je ponesel daleč prek slovenskih meja, zborovsko petje teh kranjskih pevcev pa je slišati na domačih prireditvah in koncertih, po radijskih valovih in zdaj po novem tudi z gramofonskih plošč.

                Letni koncert bo obenem tudi predstavitev zdaj že druge LP gramofonske plošče. Pevci so pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela posneli osemnajst slovenskih ljudskih pesmi. »Ljudska pesem je postala glavni, prvi najlepši opoj našega zborovstva,« piše v spremni besedi k plošči Borut Loparnik. »Ne umetni, domači napevi so vžigali duha. Zastran njih nam ni nihče žugal s pravili, slehernemu smo bili kos, vsakomur kazali, kaj zmoremo. In ni ga bilo zbora, da bi se jim odrekel, še pomislil ni česa hujšega. Kajti slovensko petje je bilo najprej in najbolj služba narodnemu, sveto opravilo.«

Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja

Stop, 1988/XXI, št. 5 (4.2.), str. 18

                Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja se je v 19 letih s trdim in zavzetim delom povzpel med najboljše slovenske pevske zbore. Zlate plakete mesta Maribor ga uvrščajo v prvi kvalitetni razred slovenskega zborovskega petja. Slovensko pesem je ponesel daleč prek slovenskih meja, zborovsko petje teh kranjskih pevcev je moč slišati na domačih prireditvah in koncertih, po radijskih valovih in z dveh gramofonskih plošč. Zadnja Srečno, srečno ljub'ca moja je pravkar izšla pri Založbi tržaškega tiska v Trstu v nakladi 3000 izvodov. Šestnajst priredb slovenskih ljudskih pesmi je zbor pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela posnel lani v Helidonovem studiu, dokončno pa so bili posnetki obdelani v studiu Akademik. Promocija je bila združena z letnim koncertom v Kranju. Sicer pa apezejevci letošnjo sezono namenjajo utrjevanju programa za tri tekmovanja: Naša pesem v Mariboru in dveh mednarodnih v Špitalu v Avstriji ter Seghizziju v Gorici.

Darinka Bole: Slovenska ljudska pesem; Srečno, srečno ljubca moja

Gorenjski glas, 1988/XLI, št. 1 (5.1.), str. 5

                Kranj - Akademski pevski zbor France Prešeren je tik pred novim letom pripravil koncert, na katerem so pevci predstavili ploščo in kaseto s slovenskimi ljudskimi pesmimi.

                Za slovo od starega leta je pripravil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja svoj osemnajsti letni koncert, ki je pomenil hkrati predstavitev njihove nove plošče in kasete kranjskemu občinstvu. To je bil večer izbranih priredb slovenskih narodnih pesmi.

                Pevci APZ France Prešeren imajo za seboj bogato pevsko sezono. Nastopili so na dveh abonmajskih koncertih - v Titovem Velenju in dvorcu Zemono, pripravili koncert prijateljskemu pevskemu zboru Obale iz Kopra ob njegovi desetletnici delovanja, septembra so vrnili obisku (pravilno: obisk, op. M. M.) grškemu zboru iz Karditse in se s tem udeležili mednarodnega zborovskega festivala v tem kraju. S programom slovenskih ljudskih pesmi se je zbor predstavil grškemu občinstvu še na zborovskem festivalu v Megari. Nastopili so tudi na XXII. Mokranjčevih dnevih v Negotinu, se udeležili občinske revije v Kranju, nastopili z orkestrom JLA, ob raznih otvoritvah, obletnicah in na proslavi ob Dnevu republike, zapeli jubilantom in nagrajencem Ljubljanske banke v Kranju.

                Zbor je na svojem koncertu v dvorani kranjske gimnazije zapel slovenske ljudske pesmi v priredbah od Mateja Hubada do Lojzeta Lebiča. Dovršena pevska tehnika, ki ji dirigent Tomaž Faganel prav gotovo posveča kar največ pozornosti, je prišla do izraza prav v Lebičevi priredbi pesmi Luba vigred se rodi. Barvna zlitost moških glasov se je odlikovala v pesmi N'coj je pa ena lepa noč za moški zbor v priredbi Uroša Kreka. Da ima zbor tudi odlične soliste, smo slišali v pesmi Še rožce so žalvale v priredbi Vasilija Mirka. Adamičeva priredba pesmi potrkan ples je razvnela tako pevce kot poslušalce. Pevci so dokazali, da so kos tudi hitremu tempu in razgibanemu ritmu. Dirigentu so sledili z vso natančnostjo. Interpretacija pesmi Venci veili zahteva širok dinamični razpon, ravna dinamika pa ni bila v soglasju z besednim sporočilom pesmi.

                Nastop APZ France Prešeren je njegova zvesta publika nagrajevala s toplim aplavzom in izprosila še dva dodatka.

                Gramofonsko ploščo in kaseto Srečno, srečno, ljubca moja v izvedbi APZ France Prešeren in dirigentom Tomažem Faganelom je založilo Založništvo tržaškega tiska iz Trsta. Posnetki so nastali v studiu Helidon v Ljubljani oktobra 1987 s tonskima mojstroma Mirom Bevcem in Drogom Hribovškom. Žal pa motijo poslušalca prekratki presledki med pesmimi. Zbor je imel promocijski koncert že 12. decembra 1987 v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Zboru želimo enako uspešno naslednjo pevsko sezono.

Peter Kušar: Plošča Akademskega pevskega zbora France Prešeren

Naši zbori, 1988/40, št. 1-2, str. 15

                Pevci kranjskega zbora s svojim dirigentom Tomažem Faganelom so pesmi s svoje plošče predstavili že na koncertu, posnetki le potrjujejo opažanja ob tej priložnosti. Naslov plošče je »Srečno, srečno, ljubca moja«; gre za priredbe ljudskih napevov. Taka programska usmeritev že vrsto let ni nekaj novega in tako izvajalci kot poslušalci si je žele, nekoliko morda tudi kot znamenje najnovejšega nacionalnega »prebujenja«. Mnogi naši zbori, med njimi tudi najboljši - in mednje sodi nedvomno »France Prešeren«, kar tekmujejo z deležem bolj ali manj priljubljene, poznane tradicije. Vsaj pri najpomembnejših pa praviloma le ne gre samo za raven popularnosti, zadoščenje trenutnemu zanimanju, ampak poskuša vsak ansambel v odnosu do ljudskega napeva le »dodati« nekaj izvirnega, samostojnega odnosa.

                Tako je tudi za našo ploščo, ki je nevsiljivo, pa prepričljivo spričevalo sposobnosti tega ansambla, ki je v zadnjih letih napredoval. Njegova zvokovna stabilnost je bila znana sicer že dolga leta nazaj, sedaj je še zrasla v nastopni samozavesti. Tomaž Faganel skuša ob skrbno urejenih profesionalnih prijemih svojega dela zadnje čase dati dihu fraze nekaj dobrodošle impulsivnosti, čeprav ne tudi izrazito virtuoznega leska ali emocionalne bujnosti. Pri tem se zaveda, da je glasbeni tekst na videz preproste pesmi občutljiva zadeva, saj zahtevnejši okus pričakuje od njihove interpretacije neko naravno preprostost, ki pa je muzikalno vendarle trdna in v lahni napetosti. Te zahteve so pevci zbora po njegovih napotkih reševali tako, da sta bila tehnični in poetični element v skladnem razmerju; nekatera oblikovanja kažejo tudi poteze sicer ne preveč napadalnih, pa vendarle upoštevanja vrednih novih, oziroma »drugačnih« tolmačenj. Med imeni prirediteljev se največkrat ponovi Adamičevo in Maroltovo, po dve sta Hubadovi, Mirkovi, Devovi, po Kogojevi pa najdemo še dva mlajša: Kreka in Lebiča. Plošča učinkuje kot dejanje zanesljivega in zrelega ansambla, ki druži v vseh pesmih neko premišljeno prostodušnost z zelo pozorno umetniško mero.

                ...

397.

Program

22. januarja 1988

Proslava ob dnevu prosvetnih delavcev

Kranj, Labore, dvorana Iskre Telematike

Vasilij Mirk: Kukovica

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

Emil Adamič: Vipavska

Vinko Vodopivec: Soldaška

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

398.

Program

6. februarja 1988

Podelitev gorenjskih Prešernovih nagrad

Kranj, Prešernovo gledališče

Ubald Vrabec: Zdravljica

Jurij Fleišman: Triglav

Anton Nedved: Nazaj v planinski raj

Vinko Vodopivec: Soldaška

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

Prireditve ob kulturnem prazniku

Gorenjski glas, 1988/XLI, št. 10 (5.2.), str. 5

                Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo v Prešernovem gledališču svečano podelili Prešernove nagrade Gorenjske. V kulturnem programu bodo nastopili Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj ter plesna in igralska skupina ZKO Kranj, ki bo predstavila Prešernovo Lenoro v režiji Alenke Bole-Vrabec...

                ...V ponedeljek, 8. februarja, ob 17.45 je svečanost pred spomenikom Franceta Prešerna in Simona Jenka v Prešernovem gaju. Sodeluje APZ France Prešeren...

LM (Lea Mencinger): Slovesno za praznik

Gorenjski glas, 1988/XLI, št. 11 (9.2.), str. 1

                ... Na prireditvi v Kranju so v kulturnem programu nastopili APZ France Prešeren in plesna ter igralska skupina ZKO Kranj...

399.

Program

8. februarja 1988

Koncert

Kranj, Planina, dom upokojencev

Ubald Vrabec: Zdravljica

Jurij Fleišman: Triglav

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Emil Adamič: Vipavska

Vinko Vodopivec: Soldaška

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

400.

Program

8. februarja 1988

Trenutek tišine

Kranj, Prešernov gaj

Ubald Vrabec: Zdravljica

Vinko Vodopivec: Soldaška

Emil Adamič: V snegu

dirigent:

Tomaž Faganel

401.

Program

12. marca 1988

Občinska revija pevskih zborov

Kranj, dvorana gimnazije

Lojze Lebič: Ne vem, kdo bolj je tožen

Francis Poulenc: Marie

Andrea Gabrieli: Cari cumbagni

dirigent:

Tomaž Faganel

Miha Plajbes: Občinska pevska revija 1988

Gorenjski glas, 1988/XLI, št. 19 (8.3.), str. 5

                Zveza kulturnih organizacij Kranj - Odbor za glasbeno dejavnost vabi vse ljubitelje zborovske pesmi na oba koncerta občinske pevske revije, ki bosta v dvorani SŠPRNMU - Gimnazije Kranj v petek, 11. in soboto, 12. marca, ob 19. uri

                ...

                V soboto pa bomo poslušali: MOPZ Društva upokojencev Kranj (zborovodja Edo Ošabnik)), MEŠPZ Tekstilindus Kranj (zborovodja Marija Kos), prvič Oktet mladih DPD Svoboda Šenčur (umetniški vodja Damjan Močnik), MEŠPZ DPD Svoboda Primskovo (zborovodja Nada Kos), Oktet Sava Kranj (umetniški vodja Jože Mohar), MEŠPZ Iskra Kranj (zborovodja Damjan Močnik), Oktet Vigred Predoslje (umetniški vodja Nace Gorjanc) ter APZ France Prešeren Kranj (zborovodja Tomaž Faganel).

                ...

402.

Program

13. marca 1988

Proslava ob 80-letnici ustanovitve Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško

Avstrija, Beljak,  dvorana delavske zbornice

Vasilij Mirk: Kukovica

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

403.

Program

22. in 23. marca 1988

Televizijsko snemanje oddaje Stoji gartelc zagrajen

Ljubljana, studio TV Ljubljana

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

France Marolt: Teče mi vodica

France Marolt: Sloves

Emil Adamič: Kolo

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Uroš Krek: Ncoj je pa ena lepa noč

Marij Kogoj: Stoji mi polje

dirigent:

Tomaž Faganel

404.

Program

24. marca 1988

Koncert za dijake gimnazije

Kranj, dvorana gimnazije

Lojze Lebič: Ne vem, kdo bolj je tožen

Anton Bruckner: Os justi

Francis Poulenc: Marie

Uroš Krek: Samotno ugibanje

Emil Adamič: Kolo

Vasilij Mirk: Kukovica

dirigent:

Tomaž Faganel

405.

Program

8. aprila 1988

Koncert - predstavitev tekmovalnega programa

Cerklje, osnovna šola

Andrea Gabrieli: Cari cumbagni

Anton Bruckner: Os justi

Francis Poulenc: Marie

Lojze Lebič: Ne vem, kdo bolj je tožen

Uroš Krek: Samotno ugibanje

Emil Adamič: Kolo

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

dirigent:

Tomaž Faganel

406.

Program

17. aprila 1988

Naša pesem '88

Maribor, Unionska  dvorana

Andrea Gabrieli: Cari cumbagni

Anton Bruckner: Os justi

Francis Poulenc: Marie

Lojze Lebič: Ne vem, kdo bolj je tožen (obvezna pesem)

Uroš Krek: Samotno ugibanje

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

Ocena strokovne žirije

                Uvrstitev: Zbor je prejel zlato plaketo mesta Maribor. Zborovodja je prejel priznanje za najboljšo izvedbo slovenske novitete Uroša Kreka Samotno ugibanje.

Branko Rajšter, predsednik žirije

                Ob eminentni, muzikalni izvedbi zahtevnega programa vse priznanje. K doseženemu uspehu iskreno čestitam.

Jernej Habjanič

                Zborov program in nastop na tekmovanju se identično kaže v odsevu žlahtnine odličja.

                Domači strokovni ocenjevalec pa vseeno razmišlja: apezejevski naslov kateregakoli zbora pri nas vedno vzbudi v poslušalcu (in gledalcu) zunanji izraz mladostne zagnanosti, dokaz veselja do druženja med seboj in z glasbo in ob tem pričakuje profesionalne dosežke in odgovornost do pevskega dejanja. Če tega naš zbor ni dal čutiti »na vsakem koraku« svojega nastopa, je to pač njegova izključna pravica, saj ni človeka izven zbora, ki bi mu mogel ali smel narekovati njegovo izvenglasbeniško fiziognomijo izpovedi. Zgodi pa se, da je tudi to hočeš-nočeš eden od ocenjevalnih elementov na tekmovanju izven naših meja, kjer vsaj poslušalci želijo tudi zunanji dokaz tega, kako glasba zajame ali pretrese pevca.

                In še pomisel: zakaj zborovodja ne izkorišča (zavestno?) spodnje dinamične stopnje, ko pa je dinamika prav tako kot ostali glasbeni elementi napravila svoj razvoj in vplivala na estetiko vsakokratnega zgodovinskega obdobja in sodobnosti. Ali ni torej anahronizem, če npr. skladba 19. stoletja niti enkrat ne zveni v pp - ko pa nam vendar gre za čimbolj avtentične izvedbe, ki izhajajo iz poznavanja določenega stila, obdobja, njegove estetike...?

                Zboru in dirigentu za uspeh iskrene čestitke!

Igor Kuljerić

                Izvrsna uvježbanost, precizan ritam i dikcija (Poulenc) uz ponešto »reskiji« zvuk kojem je uzmanjkalo većih dinamičnih amplituda... posebno je za pohvalu prva izvedba skladbe U. Kreka...

Pavle Merku

                Vrhunski zbor, ki zmore visoko tehniko in doživeto podajanje česarkoli. Razen francoske francoskosti, ki jo zmorejo zgolj Francozi, čeprav je bila izvedba Poulencove Marie neoporečna. Največ je zbor dal od sebe v Krekovi novosti.

Samo Vremšak

                Prva pesem: zvokovno enolično, pa tudi ne vselej lep ton.

                Druga pesem: dobra - vendar soprani v višinah ne ravno vedno najlepši. Tretja, četrta, peta in šesta skladba so bile izvajane na dostojni višini.

Letos že 10. tekmovanje »Naša pesem«

Delo, 1988/XXX, št. 91 (18.4.), str. 1

                Maribor, 17. aprila - Kar 26 pevskih zborov iz vse Slovenije in iz zamejstva se je predstavilo na letošnjem tekmovanju zborov "Naša pesem '88" v mariborski dvorani Union. Moto letošnjega tekmovanja je bil: Pesem je naša ljubezen. Ocenjevalna žirija je tekmovalcem podelila 10 zlatih, 8 srebrnih in 5 bronastih plaket, trije zbori pa so dobili priznanja. Zlate plakete so prejeli: moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, APZ Boris Kidrič iz Celja, mešani pevski zbor ŽPD France Prešeren iz Celja, MPZ Svoboda-Šoštanj, MPZ Primorec Trebče-Opčine, MPZ Consortium musicum iz Ljubljane, MPZ Obala iz Kopra, APZ France Prešeren iz Kranja, APZ Tone Tomšič iz Ljubljane in APZ Boris Kraigher iz Maribora.

LM (Lea Mencinger): Zlata plaketa za APZ France Prešeren Kranj

Gorenjski glas, 1988/XLI, št. 31 (19.4.), str. 5

                Maribor - Na letošnjem tekmovanju Naša pesem 88 v mariborski dvorani Union je kranjski Akademski pevski zbor France Prešeren  znova potrdil, da sodi med naše najboljše pevske zbore. ... Poleg kranjskega pevskega zbora so zlate plakete dobili še: moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, APZ Boris Kidrič iz Celja, mešani pevski zbor ŽPD France Prešeren iz Celja, MPZ Svoboda - Šoštanj, MPZ Primorec - Tabor Trebče - Opčine, MPZ Consortium musicum iz Ljubljane, MPZ Obala iz Kopra, APZ Tone Tomšič iz Ljubljane in APZ Boris Kraigher iz Maribora.

                ...

Tomaž Rauch: Kvaliteta raste?

Delo, 1988/XXX, št. 95 (22.4.), str. 6

                ...

                Ali v Sloveniji res nimamo zbora, ki bi zapel pesem tako, da bi besedilo razumel tudi poslušalec, ki pesmi sicer ne pozna? Še najboljšo izgovarjavo je pokazal APZ France Prešeren iz Kranja (pod vodstvom Tomaža Faganela). Seveda pa v vseh ostalih lastnostih petja niso bili povsem tako močni kot nekateri drugi najboljši zbori, ki so se večinoma predstavili na zadnjem nedeljskem tekmovalnem koncertu...

                Za zbore, sodelujoče na zaključnem tekmovalnem koncertu (Consortium musicum, APZ France Prešeren Kranj, APZ Tone Tomšič, MPZ Obala Koper, APZ Boris Kraigher Maribor) ni dvoma, da so zlato zaslužili. Celo za ostale, ki se letos ponašajo z zlatimi plaketami mesta Maribor, pravzaprav ni pravih pripomb, saj je strokovna žirija letos vsaj pri mešanih zborih zelo korektno opravila svoje delo...

                Morda bi v zvezi s tekmovanjem omenil še to, da smo slišali nekaj novih slovenskih zborovskih skladb, ki so pokazale, da naši ustvarjalci še mislijo na zbore in da bomo tudi marsikatero dobro zborovsko skladbo še dobili (Krek Kumar), da pa so priredbe ljudskih pesmi glede okusa, pristopa in izvedbe še vedno vprašljive...

Miroslav Slana-Miros: Zôri, torej pesem!

Stop, 1988/XXI, št. 18 (5.5.), str. 9

                ...

                Prav tako ne more ustrezno vplivati preradodarna letošnja podelitev zlatih plaket. Slednje so prejeli: moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine; APZ Boris Kidrič, Celje; mešani zbor ZPD, Celje; MPZ Svoboda-Šoštanj; MPZ Primorec Tabor Trebče-Opčine; MPZ Consortium musicum Ljubljana; MPZ Obala Koper; APZ France Prešeren Kranj; APZ Tone Tomšič Ljubljana in APZ Boris Kraigher Maribor. Omeniti velja še APZ France Prešeren, ki je prejel priznanje za prvo izvedbo pesmi Samotna ugibanja Uroša Kreka in Jožeta Udoviča...

Dosežki tekmujočih zborov

Kulturni poročevalec, 1988/XIX, št. 86, str. 11

                Ocenjevalno žirijo so letos sestavljali Branko Rajšter (predsednik), Jernej Habjanič, Igor Kuljerić, Pavle Merku in Samo Vremšak.

                ...

                V skupino najboljših, ki so bili nagrajeni z zlato plaketo mesta Maribor, pa so se uvrstili: MoPZ Srečko Kosovel Ajdovščina (Klavdij Koloini), APZ Boris Kidrič Celje (Adrijana Požun), MPZ ŽPD France Prešeren Celje (Edvard Goršič), MePZ Svoboda Šoštanj (Anka Verdnik), MePZ Primorec-Tabor Trebče-Opčine (Matjaž Šček) ter MePZ Consortium musicum Ljubljana (Mirko Cuderman), APZ France Prešeren Kranj (Tomaž Faganel), APZ Tone Tomšič Ljubljana (Jože Fürst), MePZ Obala Koper (Mirko Slosar) in APZ Boris Kraigher Maribor (Stane Jurgec). Posebne nagrade so tokrat dobili zborovodje.

                Za najboljšo izvedbo obvezne skladbe (Marijan Lipovšek: Glad) jo je prejela Darinka Fabiani, za moške zbore (Alojz Srebotnjak: Ne, jaz nočem še umreti) Klavdij Koloini, za mešane zbore (Lojze Lebič: Ne vem, kdo bolj je tožen) pa Jože Fürst.

                Priznanje za najboljšo izvedbo zborovske skladbe iz obdobja po 1950 je prejel Matjaž Šček za izvedbo skladbe Turist Alda Kumra.

                Priznanje za najboljšo izvedbo slovenske novitete je prejel Tomaž Faganel za skladbo Uroša Kreka Samotno ugibanje.

                ...

407.

Program

13. maja 1988

Mednarodni zborovski koncert

Zvezna republika Nemčija, Witten, Saalbau

Iacobus Gallus: Pater noster

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Os justi

Francis Poulenc: Marie

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Lojze Lebič: Ne vem, kdo bolj je tožen

Uroš Krek: Samotno ugibanje

Vasilij Mirk: Kukovica

Jakob Jež: Po jezeru

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

Zborovski koncert z gosti iz tujine

Westdeutsche Allgemeine Zeitung, 6.5.1988

(prevod: Mija Mravlja)

                Moško pevsko društvo »Glück auf« Bommerholz prireja 13. maja v dvorani Saalbau mednarodni zborovski koncert. Gosta v Wittnu sta Akademski zbor Kranj iz Jugoslavije in MGV Mallnitz 1914 iz z Wittnom pobratene občine. Zborovski koncert bo glasbeno vodil Carl Dieter Hollmann...

Zbori iz raznih držav gostujejo v dvorani Saalbau; Ljudski napevi iz treh dežel

Ruhr-Nachrichten, 7.5.1988

(prevod: Mija Mravlja)

                V dvorani Saalbau bo v petek (13. maja) ob 20. uri zanimiv zborovski koncert. Trije zbori iz različnih držav bodo pokazali, kar najbolje znajo. Skupaj bodo muzicirali Akademski zbor Kranj iz Jugoslavije, MGV Mallnitz 1914 iz Avstrije in MGV »Glück auf« Bommerholz 1861.

                Program je zanimiv, saj vsebuje skladbe od renesanse (Iacobus Gallus, 1550-1591) do romantike (Schubert, Bruckner) in ljudske pesmi iz treh dežel.

                Akademski zbor Kranj so ustanovili študentje glasbe, ki so si za izvajanje zborovske glasbe postavili visoke cilje. Razvijal se je kot mešani zbor posebnih kvalitet. Svoje znanje je preizkusil na več mednarodnih glasbenih festivalih in prejel številna priznanja.

                ...

                Poleg umetniških kvalitet ima koncert tudi mednarodno povezovalno komponento...

Podnapis

Ruhr-Nachrichten, 1988

(prevod: Mija Mravlja)

                Jugoslovanski zbor Akademski pevski zbor France Prešeren bo skupaj z MGV Mallnitz in gostiteljem »Glück auf« Bommerholz oblikoval prvi mednarodni zborovski koncert v wittenski Saalbau.

Prvi mednarodni zborovski koncert treh zborov; »Glück auf« gradi mostove

Ruhr-Nachrichten, 1988

(prevod: Mija Mravlja)

                Da petje zabava in da lahko koncerti prispevajo k razumevanju med narodi, se je pokazalo v petek v dvorani Saalbau: tu je bil mednarodni zborovski koncert.

                Zamisel o srečanju je sprožil moški pevski zbor (MGV) 1861 »Glück auf« Bommerholz. Mesto Witten je zamisel podprlo in v gledališki dvorani realiziralo mednarodno srečanje z MGV Mallnitz 1914 (Avstrija) in Akademskim pevskim zborom France Prešeren Kranj (Jugoslavija).

                ...

                Tudi poletne temperature prijateljev zborovskega petja niso zadržale, da se ne bi mnogoštevilno pokazali v dvorani Saalbau. Občinstvo je z nenehnim odobravanjem nagrajevalo akademski zbor iz Jugoslavije in ravno tako pevce iz Mallnitza in nastop MGV »Glück auf«. Težave s sporazumevanjem so bile tega petka odrinjene v ozadje. Tudi sicer je potekal večer v znamenju harmoničnega sodelovanja.

                Junija bodo mednarodni zborovski koncert ponovili v Mallnitzu in Kranju. »Tako bodo člani zborov doprinesli k vzpostavitvi mostov preko meja,« je v pozdravnem govoru poudaril župan Friedhelm Trepper.

Zborovska glasba je odzvanjala iz treh dežel; Jugoslovanski gostje so bili najsvetlejša glasbena točka

Westdeutsche Allgemeine Zeitung, 1988

(prevod: Tomaž Faganel, Mija Mravlja)

                »Glasba povezuje tudi preko meja.« O tem smo se lahko prepričali v petek v dvorani Saalbau. Moški zbor »Glück auf« Bommerholz je povabil zbora iz partnerskih mest Mellnitz in Kranj (Jugoslavija) na »Mednarodni koncert«. Poleg pevcev iz Bommerholza sta za raznovrsaten in pester spored poskrbela MGV Mallnitz 1914 in Akademski zbor »France Prešeren« iz Kranja. Najobsežnejši del koncerta so bile ljudske pesmi iz držav, od koder so bili zbori.

                Brez dvoma: Najsvetlejša glasbena točka je bil nastop akademskega zbora iz Kranja. Glasbeni ansambel, ki ga sestavljajo pretežno študentje glasbe, je prepričal z zvokovno homogenostjo in bogastvom glasbenega izraza. Zapletene linije v skladbi Pater noster Iacobusa Gallusa so bile izpeljane v velikem napetostnem loku, vodenje glasov je bilo prepoznavno tudi v polifonih pasažah; izredno močan vtis pa je ne nazadnje naredila tudi izvrstna dikcija. Z jugoslovanskimi ljudskimi pesmimi z nenavadnimi melodijami in harmonijami je akademski zbor ustvaril izvrstno dinamično stopnjevanje.

                ... Občinstvo je v popolnoma zasedeni dvorani Saalbau zbore nagradilo s prisrčnim aplavzom.

Skupni koncert treh zborov iz treh dežel; Pevci iz Jugoslavije, Mallnitza in Wittna v dvorani Saalbau

Westdeutsche Allgemeine Zeitung, Westfälische Rundschau, 9.5.1988

(prevod: Mija Mravlja)

                V petek, 13. maja, bo v dvorani Saalbau pomemben in zanimiv zborovski koncert. Tega dne se bodo srečali na skupnem koncertu trije zbori iz različnih držav, in sicer Akademski zbor Kranj iz Jugoslavije, MGV Mallnitz 1914 iz Avstrije in MGV »Glück auf Bommerholz« 1861.

                Koncert bo posebno zanimiv zaradi sporeda, saj bodo izvajali dela od zgodnejšega časa (Iacobus Gallus, 1550-1591) preko romantike (Schubert, Bruckner) kot tudi ljudske pesmi treh dežel.

                Akademski zbor Kranj je zbor, ki so ga prvotno ustanovili študentje glasbe, in si je v Sloveniji postavil visoke cilje. Razvijal se je kot mešani zbor posebnih kvalitet. Svoje znanje je preizkusil na več mednarodnih zborovskih festivalih in prejel številna priznanja...

                Razen umetniških kvalitet ima koncert še komponento, ki je ne smemo prezreti, saj povezuje in združuje narode različnih značajev preko meja. Upamo, da bodo meščani Wittna in jugoslovanski zdomci obiskali ta koncert.

408.

Program

16. maja 1988

Koncert

Zvezna republika Nemčija, Bonn, Augustinum

Iacobus Gallus: Pater noster

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Os justi

Anton Bruckner: Ave Maria

Francis Poulenc: Marie

Oskar Lindberg: Pingst

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Lojze Lebič: Ne vem, kdo bolj je tožen

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Uroš Krek: Samotno ugibanje

Jakob Jež: Po jezeru

Vasilij Mirk: Kukovica

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

Akademski zbor »France Prešeren« iz jugoslovanskega Kranja; Tudi spored tujih avtorjev

Bonner Rundschau, 18.5.1988

(prevod: Tomaž Faganel, Mija Mravlja)

                Bonn. Dvorana Augustinum je bila spet prizorišče izbranega glasbenega dogodka. V ponedeljek zvečer je Akademski pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja/Jugoslavija pod vodstvom Tomaža Faganela pripravil pester zborovski koncert. Poslušali nismo le skladb tudi pri nas izvajanih skladateljev, kot so Gallus, Bruckner, Poulenc ali Kodaly, ampak tudi mnogo skladb neznanih jugoslovanskih skladateljev. Večer je minil v izmenjavanju znanega z neznanim in je bil glasbeno zelo raznovrsten.

                Že v uvodnih delih Pater noster in Heroes pugnate viri Iacobusa Gallusa je bilo jasno, da imamo pred seboj umetniško dozorel ansambel.

                Subtilno glasbeno razumevanje ob jasnosti in prosojnosti sozvočja je pripomoglo k zaokroženi interpretaciji Brucknerjevih skladb Os justi in Ave Maria. V uglasbitvah Marie Francisa Poulenca (Appolinaire) in Pingst Šveda Oskarja Lindberga (po O. Levertinu) so jugoslovanski gostje demonstrirali precizno zvokovno občutje.

                Glasovno akrobatsko znanje so pokazali v skladbi, polni humorja, Turot eszik a Cigany Zoltana Kodalyja.

                Drugi del koncerta je bil posvečen glasbi iz domovine akademskega zbora. Dirigent je izbral pisano množico, folklorni motivi so se menjavali z zanosnim kolom. Vpogled v jugoslovansko glasbeno ustvarjalnost 20. stoletja ni bil zanimiv le zaradi skladb, temveč predvsem zaradi zborovih občutenih in doživetih interpretacij.

Barbara Kaempfert-Weitbrecht: Slovenske pesmi in zborovski stavki; Gostovanje Akademskega zbora iz Kranja v Augustinumu

General Anzeiger, 18.5.1988

(prevod: Tomaž Faganel, Mija Mravlja)

                ...

                Predstavil jih je (slovenske ljudske pesmi, op. M. M.) Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, ki je pod vodstvom dirigenta in glasbenega strokovnjaka Tomaža Faganela ustvaril široko razvejan repertoar in je izvedel tudi dela slovenskih skladateljev, napisana prav zanje.

                V prvem delu koncerta je zbor s svojim načinom oblikovanja starih in novih evropskih zborovskih del demonstriral dobro izšolanost v petju a cappella.

                Večer sta uvedla dva stavčna načina beneškega večzborja slovensko-avstrijskega mojstra Iacobusa Gallusa. Prvi del so sklenile skladbe Brucknerja, Poulenca, Lindberga in Kodalyja. Zlasti je bila markantna in vznemirljiva Kodalyjeva madžarska folklorna skica.

                Drugi del večera je pripadal izključno slovenskim skladateljem. Pohvalno je, da so bili nemški prevodi objavljeni v programskem listu.

                Poleg ljudskih pesmi so predstavili tudi sodobne skladatelje zmerno modernih harmonij. Ljudske glasbene elemente je bilo čutiti tudi v melanholičnih skladbah Lojzeta Lebiča (r. 1934), Marijana Lipovška (r. 1910) in Uroša Kreka (r. 1922).

                Prisrčen aplavz in dodatek.

409.

Program

4. junija 1988

Srečanje odraslih pevskih zborov Gorenjske

Bistrica pri Tržiču, avla osnovne šole heroja Bračiča

Anton Bruckner: Os justi

Lojze Lebič: Ne vem, kdo bolj je tožen

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

dirigent:

Tomaž Faganel

Srečanje odraslih pevskih zborov Gorenjske

Gorenjski glas, 1988/XLI, št. 43 (3.6.), str. 5

                Tržič - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v prostorih Osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici glasbena prireditev - Srečanje odraslih pevskih zborov Gorenjske. Sodelujejo: komorni pevski zbor Peko Tržič pod vodstvom Jožeta Močnika, mešani študentski pevski zbor Kamnik pod vodstvom Janeza Klobčarja, komorni moški pevski zbor LTH Škofja Loka pod vodstvom Lojzeta Drnovška, moški zbor Kropa-Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča, moški pevski zbor Vigred pod vodstvom Alojza Vengarja, moški pevski zbor DKD Svoboda Mengeš pod vodstvom Tomaža Habeta in APZ France Prešeren Kranj pod vodstvom Tomaža Faganela.

Pevski zbori Gorenjske

Dnevnik, 1988/XXXVI, št. 151 (4.6.), str. 6

                Tržič, 4. - Danes ob 20. uri bo v prostorih Osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici srečanje pevskih zborov Gorenjske, ki se ga bodo udeležili pevski zbor Peko Tržič, mešani študentski pevski zbor Kamnik, komorni moški pevski zbor LTH Škofja Loka, moški pevski zbor Kropa-Podnart, moški pevski zbor Vigred Jesenice, moški pevski zbor DKD Svoboda Mengeš in APZ France Prešeren Kranj.

410.

Program

5. junija 1988

Koncert slovenske baročne glasbe ob evropskem letu baroka 1988

Ljubljana, stolnica

Janez Krstnik Dolar: Miserere mei Deus

dirigent:

Uroš Lajovic

sodelovali so:

Komorni orkester Slovenicum, Stanko Arnold, trobenta, Alojz Mordej, violina da gamba, Maks Strmčnik, pozitiv, Svetlana Čursina Magdić, sopran, Eva Novšak Houška, alt, Vitomir Marof, tenor, Josip Lešaja, bas

Apezejevci nastopajo v stolnici

Gorenjski glas, 1988/XLI, št. 43 (3.6.), str. 5

                Ljubljana - V ljubljanski stolni cerkvi bo v nedeljo, 5. junija, ob 20. uri koncert v počastitev evropskega leta baroka. Na ta način see Ljubljana vključuje v Unescov program in program Evropskega parlamenta, ki sta priporočila koncerte baročne glasbe v vseh nacionalnih prestolnicah. Na ljubljanskem koncertu, ki ga organizira Kulturna skupnoist Slovenije, Društvo slovenskih skladateljev, Zamtes in Festival Ljubljana bodo predstavili dela dveh slovenskih skladateljev 17. stoletja: Izaka Poša - Duhovni koncerti za pevske soliste z instrumentalno spremljavo ter Dolarjevo sonato za deset glasov in psalm Miserere mei Deus - za soliste, zbor, godala in orgle. Sodelujejo solisti iz Ljubljane, Maribora in Zagreba, Komorni orkester Slovenikum in Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, dirigent je Uroš Lajovic. Prireditev bo posnela tudi RTV Ljubljana.

MZ (Marjan Zadnikar): Koncerti ob evropskem letu baroka 1988

Delo, 1988/XXX, št. 130 (6.6.), str. 1

                ... Slovenija je osrednji koncertni dogodek postavila v slikovito baročno okolje ljubljanske stolnice in tu je dirigent Uroš Lajovic s solisti, zborom in komornim zborom (pravilno: orkestrom, op. M. M.) Slovenicum predstavil Sonato a lo ter Miserere mei, Deus Janeza Krstnika Dolarja ter devet koncertov iz zbirke Harmonia concertanc Izaka Poša, organista koroških deželnih stanov v Celovcu, ki se je kot graditelj orgel večkrat mudil tudi na Kranjskem...

Franc Križnar: Koncert v ljubljanski stolnici; Slovenska baročna glasba

Dnevnik, 1988/XXXVI, št. 155 (8.6.), str. 12

                Prav na dan baročne glasbe (1988 je namreč razglašeno za Evropsko leto baroka) so v ljubljanski Stolnici, v okolju prave umetnostne idilike v nedeljskem večeru nastopili Akademski pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja z zborovodjem Tomažem Faganelom, Komorni orkester »Slovenicum« z dirigentom Urošem Lajovicem in številni pevski in instrumentalni solisti. Na sporedu so bila baročna glasbena dela slovenskih skladateljev Janeza Krstnika Dolarja (Ioannes Baptista Dollar, Tollar, Tholarius; ok. 1620-1673), Sonata A 10 in kantana Miserere mei, Deus za štiri soliste, zbor orkester in basso continuo in Izaka Poša (Isaac Posch, Poschius; ok. 1580?-1622) devet koncertov iz zbirke »Harmonia concertas« za solistične pevske glasove in basso continuo (v tej zbirki je 42 kompozicij).

                ...

                Sklepno delo je bila Dolarjeva kantata Miserere mei, Deus, skladateljeva uglasbitev spokornega psalma kralja Davida. Istim izvajalcem (pevski solisti, izvajalca bassa continua in Komorni orkester »Slovenicum« z dirigentom Urošem Lajovicem) se je pridružil še (mešani) Akademski zbor »France Prešeren« iz Kranja z zborovodjem Faganelom. Tako kot sta bila od že omenjenih cerkvenih koncertov najbolj (izvajalsko) izpostavljena Cantate Domino (Čursina-Magdić in Novšak-Houška) in sklepni kvartet Jubilate Deo (vsi štirje pevci), je izzvenela tudi ta sklepna kantata. V vsega 22 izvajalskih točkah - odsekih se izmenjujejo solistični, ansambelski in veliki vokalno-instrumentalni odseki. Bravurozni baročni ave, če ne celo aleluja.

FK (Franc Križnar): Urednikov uvodnik!

Naše glasilo, glasilo Društva ljubiteljev stare glasbe Radovljica, 1988/2, št. 7 (1.7.), str. 2

                Tokrat bi vas radi na tem mestu opozorili na nekaj vsebinskih (glasbenih) aktualnosti, ki so se zgodile v letošnjem rožniku. Naj vas najprej spomnimo, da se je tudi Jugoslavija po nasvetu Evropskega sveta vključila v praznovanje Evropskega leta baroka in, da smo medtem (5. rožnika) že praznovali njegov dan. Kar tri vidnejše prireditve (Medvode, Poljane nad Škofjo Loko in Ljubljana) - glasbeni koncerti z izključno baročno glasbena literaturo so se zgodili prav na ta dan. Najbolj odmevni pa je bil prav gotovo ljubljanski, ko je v ljubljanski Stolnici nastopil Komorni orkester »Slovenicum«, APZ »France Prešeren« iz Kranja, z dirigentom Urošem Lajovicem pa so solisti in izvajalci bassa continua izvedli izključno slovensko baročno glasbo (Dolar in Poš)...

411.

Program

16. junija 1988

Proslava ob krajevnem prazniku Krajevne skupnosti Zlato polje

Kranj, dvorana osnovne šole Franceta Prešerna

Vinko Vodopivec: Soldaška

Emil Adamič: Vipavska

Anton Foerster: Planinska

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

412.

Program

24. junija 1988

Mednarodni zborovski koncert

Avstrija, Mallnitz, župnijska cerkev

Iacobus Gallus: Pater noster

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Os justi

Francis Poulenc: Marie

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Vasilij Mirk: Kukovica

Jakob Jež: Po jezeru

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

413.

Program

25. junija 1988

Mednarodni zborovski koncert

Kranj, dvorana gimnazije

Vinko Vodopivec: Soldaška

Josip Kocjančič: Kam

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

Zborovski koncert

Dnevnik, 1988/XXXVI, št. 170 (23.6.), str. 10

                V Kranju bo v soboto zborovski koncert. Poleg domačega APZ France Prešeren Kranj bosta nastopila še dva gostujoča moška zbora iz tujine: MGV Mallnitz 1914 iz Mallnitza in MGV Glück auf Bommerholz iz mesta Witten v Zvezni republiki Nemčiji. To bo že njihov tretji skupni nastop, saj so pred tem nastopili že v matičnih mestih obeh zborov.

Mija Mravlja: Glasba povezuje narode; Koncert pevcev iz treh dežel

Gorenjski glas, 1988/XLI, št. 49 (24.6.), str. 5

                Kranj - Jutri, v soboto, ob 20. uri bodo v dvorani kranjske gimnazije na skupnem koncertu nastopili Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, Moški zbor MGV Mallnitz 1914 iz Avstrije in moški zbor MGV 1861 Glück auf (Srečno!) iz Bommerholza/Witten iz ZRN. Sredi maja je namreč kranjski akademski zbor gostoval v porurskem Wittnu, konec tedna pa se srečajo ponovno na skupnem koncertu najprej na Koroškem in v soboto v Kranju.

                Kranj - Sredi maja je Akademski pevski zbor France Prešeren gostoval v porurskem Wittnu, kjer so se na mednarodnem koncertu zbrali zbori iz treh držav: moška zbora MGV Mallnitz 1914 iz Avstrije z dirigentom Georgom Brucknerjem in MGV 1861 Glück auf (Srečno!) Bommerholz/Witten iz Zvezne republike Nemčije z dirigentom Carlom Dieterjem Hollmannom ter APZ France Prešeren Kranj z dirigentom Tomažem Faganelom.

                Nemški tisk je koncertu posvetil precejšnjo pozornost, posebno še nastopu kranjskega zbora, ki se je predstavil z deli Gallusa, Brucknerja in Poulenca, s skladbami slovenskih skladateljev Lebiča, Lipovška in Kreka ter priredbami slovenskih ljudskih pesmi. »Najsvetlejša glasbena točka je bil nastop akademskega zbora iz Kranja. Glasbeni ansambel, ki ga sestavljajo pretežno študentje glasbe, je prepričal z zvokovno homogenostjo in bogastvom glasbenega izraza.« (Westdeutsche Allgemeine Zeitung)

                V drugem delu gostovanja po Zvezni republiki Nemčiji je APZ France Prešeren nastopil še v Bonnu. Koncert je organiziral jugoslovanski kulturni ataše in je predstavil podoben spored kot v Wittnu, dodal pa še izbor skladb švedske in madžarske zborovske literature.

                Tudi kritike bonnskega koncerta so bile naklonjene. »Predstavil jih je Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, ki je pod vodstvom dirigenta in glasbenega strokovnjaka Tomaža Faganela ustvaril široko razvejan repertoar in je izvedel tudi dela slovenskih skladateljev, napisana prav zanje.« (General Anzeiger, 18.5.1988)

                »Že v uvodnih delih Pater noster in Heoes pugnate viri Iacobusa Gallusa je bilo jasno, da imamo pred seboj umetniško dozorel ansambel. Subtilno glasbeno razumevanje ob jasnosti in prosojnosti sozvočja je pripomoglo k zaokroženi interpretaciji Brucknerjevih skladb Os justi in Ave Maria. V uglasbitvah Marie Francisa Poulenca in Pingstt Šveda Oskarja Lindberga so jugoslovanski gostje demonstrirali precizno zvokovno občutje. Glasovno akrobatsko znanje so prikazali v skladbi, polni humorja, Turot eszik a Cigany Zoltana Kodalyja. Drugi del koncerta je bil posvečen glasbi iz domovine akademskega zbora. Dirigent je izbral pisano množico, folklorni napevi so se menjavali z zanosnim kolom. Vpogled v jugoslovansko glasbeno ustvarjalnost 20. stoletja ni bil zanimiv le zaradi skladb, temveč predvsem zaradi zborovih občutenih in doživetih interpretacij.« (Bonner Rundschau, 18.5.1988)

                Vsi trije zbori se bodo ponovno srečali danes, v petek v gornjekoroškem Mallnitzu, jutri, v soboto pa v Kranju. APZ France Prešeren bo na koncertu v Kranju predstavil tri uglasbitve Prešernovih verzov, gostje iz Mallnitza pretežno ljudsko ubrane moške zbore z zanimivimi narečnimi besedili, pevci iz Wittna pa poleg suite nemških ljudskih pesmi še izbor iz zakladnice skladb Franza Schuberta, ki jih pri nas moški zbori skoraj ne izvajajo.

                V Kranju se bo tako sklenila serija treh koncertov zborov iz treh držav.

Miha Plajbes: Zborovski koncerti v Kranju; Bogata koncertna ponudba

Gorenjski glas, 1988/XLI, št. 54 (15.7.), str. 5

                Kranj - Ob zaključku letošnje pevske sezone ugotavljamo kar obilno koncertno aktivnost, ki v samem mestu spet zgovorno opozarja na nujnost pridobitve urejene koncertne dvorane. Pri teh številnih koncertih v celotni občini, pa se mi zdi še posebno pomembna programska pestrost, ki so jo pokazali tudi domači zbori, posebno pa še gostujoči, od katerih naj omenim le nekatere: Komorni zbor iz Škofje Loke, Moški pevski zbor iz italijanskega Tržiča, ki je pel na Visokem, pevski zbor iz Nizozemske, ki je pel v kranjski cerkvi, posebej zanimiv pa je bil koncert, ki ga je pred kratkim organiziral APZ France Prešeren Kranj, v okviru mednarodnih koncertnih trikratnih srečanj, za katere so se dogovorili z moškima zboroma iz avstrijskega Mallnitza in nemškega Bommerholza - Wittna (ZRN).

                Zbor iz avstrijskega Mallnitza z dirigentom Georgom Brucknerjem se je zvočno in glasovno dovolj prepričljivo predstavil zlasti v interpretaciji svojih ljudskih pesmi, ki smo jih tudi mi v preteklih letih imeli priložnost spoznati ob podobnih srečanjih. Zbor je številčno šibkejši ansambel s pretežno mladimi, pevsko še ne dovolj zrelimi pevci, ki jih je vsak programski poseg preko znanega melosa izzvenel kot pretrd oreh. Imeli smo vtis, da kvalitetno še ni dorasel ostalima sodelujočima zboroma.

                Višek koncerta je bil vsekakor nastop 60 članskega moškega zbora iz Bommerholza (MGV 1861 Glück auf), ki ga vodi Carl Dieter Hollmann, saj je naš zbor po uvodnih treh pesmih, ta večer prepustil pevsko besedo predvsem gostoma. Zbor, ki se sicer ne more pohvaliti z mladostjo pevcev, se je predstavil z veliko zvočno in interpretativno močjo, z dokaj svežimi in ubranimi glasovi, tako da je bila tudi interpretacija zahtevnih Schubertovih pesmi, ki jih je zbor zapel s klavirsko spremljavo v prvem delu koncerta, prepričljiva, saj so bili pevci, ki jih je z veliko mero okusa in znanja vodil njihov dirigent, kos vsem dinamičnim niansam in občutjem, ki jih zahteva interpretacija romantike. Pesmi smo še posebej z veseljem poslušali, ker je pri nas izvedba redkost, vsaj dobra. V drugem delu koncerta je zbor zapel še suito pesmi iz nemških pokrajin, kar je bila za nas tudi programska novost. Upamo, da se bodo taka sodelovanja ohranila in še poglobila in da bomo imeli še priložnost bolje spoznati pevsko kulturo drugih narodov.

414.

Program

8. julija 1988

25. mednarodno zborovsko tekmovanje (ljudske pesmi)

Avstrija, Spittal, palača Porcia

Matej Hubad: Škrjanček poje

Vasilij Mirk: Kukovica

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

uvrstitev:

87 točk (enakovredno 4. mesto z bolgarskim zborom)

Ocena strokovne žirije

(prevod: Mija Mravlja)

Kategorija: B (ljudska pesem)

Točke: 87

Uvrstitev: enakovredno 4. mesto

                Zbor je v dobri pevski kondiciji. Ritmična preciznost in intonacija sta očarljivi. Zbor ima svojstven zvok, tekstovno in muzikalno je discipliniran. Bogat je z izraznimi sredstvi, poje angažirano in ima simpatično izžarevanje.

dr. Othmar Costa, Innsbruck (predsednik)

dr. Nikolaus Fheodoroff, Celovec

Franz Miller, Augsburg

Anton Kallay, Žilina, ČSSR

415.

Program

9. julija 1988

25. mednarodno zborovsko tekmovanje (obvezni program)

Avstrija, Spittal, mestna dvorana

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Francis Poulenc: Marie

dirigent:

Tomaž Faganel

416.

Program

9. julija 1988

25. mednarodno zborovsko tekmovanje (umetne pesmi)

Avstrija, Spittal, palača Porcia

Iacobus Gallus: Pater noster

Uroš Krek: Samotno ugibanje

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

dirigent:

Tomaž Faganel

uvrstitev:

84 točk (5. mesto)

Ocena strokovne žirije

(prevod: Mija Mravlja)

Kategorija: A (umetna pesem)

Uvrstitev: 5. mesto

Točke: 84

                Opažanja žirije: Zbor je odlično pripravljen za tekmovanje. Brucknerjev motet je bil prehiter. Postopom in dinamiki je manjkal misterioso. Skupni vtis je zelo pozitiven. Lep je bil igrivi, ritmično docela discipliniran Gallusov bojni madrigal.

dr. Othmar Costa, Innsbruck (predsednik)

dr. Nikolaus Fheodoroff, Celovec

Franz Miller, Augsburg

Anton Kallay, Žilina, ČSSR

417.

Program

10. julija 1988

Maša

Avstrija, Molzbichl, cerkev

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Anton Bruckner: Ave Maria

Iacobus Gallus: Pater noster

Stevan Mokranjac: Njest svjat

dirigent:

Tomaž Faganel

418.

Program

11. julija 1988

25. mednarodno zborovsko tekmovanje, skupni koncert udeležencev

Avstrija, Millstatt, grajsko dvorišče

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Anton Foerster: Planinska

dirigent:

Tomaž Faganel

419.

Program

14. julija 1988

27. mednarodno zborovsko tekmovanje Cesare Augusto Seghizzi v Gorici (umetne pesmi)

Italija, Gorica, telovadnica

Iacobus Gallus: Pater noster

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Francis Poulenc: Marie

Uroš Krek: Samotno ugibanje

dirigent:

Tomaž Faganel

uvrstitev:

7. mesto

420.

Program

16. julija 1988

27. mednarodno zborovsko tekmovanje Cesare Augusto Seghizzi v Gorici (ljudske pesmi)

Italija, Gorica, telovadnica

Matej Hubad: Škrjanček poje

Vasilij Mirk: Kukovica

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

uvrstitev:

8. mesto

421.

Program

21. julija 1988

Khislsteinske prireditve, nastop moškega zbora »Fantje iz Kranja«

Kranj, pred Prešernovim gledališčem

Zorko Prelovec: Oj, Doberdob

Josip Kocjančič: Kam

France Marolt: Barčica

Luka Kramolc: Moj pobič je furman

Matija Tomc: Dolenjski furmani

Hrabroslav Volarič: Razstanek

brez dirigenta

Podnapis

Gorenjski glas, 1988/XLI, št. 56 (26.7.), str. 5

                Kranj - V prijetnem večeru ljudskih pesmi in viž, ki jih je minuli teden pred Prešernovim gledališčem organizirala Zveza kulturnih organizacij in Turistično društvo Kranj so nastopili: ženski pevski zbor France Prešeren pod vodstvom Lie Lipar, Fantje iz Kranja, na citre je igrala Tinka Polanc, na harmoniko pa Lojze Govekar, povezovala pa je Jelka Štular.