386.

Program

2. septembra 1987

5. zborovski festival, koncert

Grčija, Karditsa

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Pater noster

Josquin Desprez: Fama malum

gregorijanski koral: Aleluja

Stefan Srb: Vkusite i vidite

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Ave Maria

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Vasilij Mirk: Kukovica

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Kolo

Andrea Gabrieli: Cari cumbagni (združeni zbori)

dirigenta:

Tomaž Faganel, Aleksander Vujić

387.

Program

4. septembra 1987

4. zborovski festival, koncert

Grčija, Megara, na trgu

Matej Hubad: Škrjanček poje

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Anton Foerster: Planinska

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Vipavska

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

388.

Program

18. septembra 1987

22. Mokranjčevi dnevi

Negotin, dvorana gasilskega doma

Iacobus Gallus: Pater noster

Anton Bruckner: Ave Maria

Stevan Mokranjac: IX. rukovet

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Alojz Ajdič: Orinoko

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

Miha Plajbes: Prešernovci peli v Negotinu

Gorenjski glas, 1987/XL, št. 76 (29.9.), str. 5

                Kranjski akademski zbor, ki ga vodi Tomaž Faganel, je na povabilo Zveze kulturnih organizacij Slovenije po 11 letih ponovno sodeloval na medrepubliški prireditvi Mokranjčevi dnevi, ki je bila v tednu od 18. septembra v rojstnem mestu Stevana Mokranjca. Na zborovski prireditvi v petek zvečer je poleg kranjskega zbora pelo še šest drugih: Hor devojaka Stevan Mokranjac iz Zaječarja (Nada Malenović) ter mešani zbor KUD Stanko Dragojević iz Titograda (Radovan Papović), Braća Baryh (pravilno: Baruh, op. M. M.) iz Beograda (Dejan Savić), KUD Petar Zoranić iz Zadra (Antun Dolički), Josif Marinković iz Zrenjanina (Slobodan Bursać) in Stiv Naymov (pravilno: Naumov, op. M. M.) iz Bitole (Ljubomir Trifunovski).

                Prireditelju je s tako široko zasnovano medrepubliško prireditvijo, ki je bila že 22. po vrsti, uspelo razširiti, utrditi in ponovno poudariti pomembnost in vrednost Mokranjčevih del, obenem pa približati tudi zborovsko ustvarjalnost drugih narodov. Zlasti v tem drugem smislu je dal pomemben prispevek tudi kranjski zbor, ki je zastopal Slovenijo. Sicer pa v tako odlični družbi, kot sta bila zbora iz Zadra, še zlasti pa iz Zrenjanina s prek 100 pevci, naši pevci nikakor niso imeli lahke naloge. Lahko zapišem, da so se karseda potrudili in to kljub utrujenosti zaradi skoraj celodnevnega potovanja v neznosni vročini z dotrajanim in neklimatiziranim avtobusom, ki je le s težavo premagoval klance.

                Vsekakor pa je prireditev kljub nekaterim organizacijskim težavam presenetila po svoji izvajalski kvaliteti, zlasti Mokranjčevih del, saj smo ta večer slišali nekaj glasovno in muzikalno postavljenih in izdelanih, skratka nepozabno odličnih interpretacij, ki bi jih z veseljem privoščil v posluh in poduk vsem zborovodjem oziroma dirigentom, ki jim je Mokranjac blizu.

389.

Program

3. in 4. oktobra 1987

Snemanje plošče

Šentvid, studio Helidona

Emil Adamič: Kolo

Emil Adamič: Nocoj se mi je sanjalo

Emil Adamič: Potrkan ples

Emil Adamič: Vipavska

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Matej Hubad: Škrjanček poje

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Uroš Krek: Ncoj je pa ena lepa noč

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

France Marolt: Sloves

France Marolt: Teče mi vodica

France Marolt: Venci veili

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

dirigent:

Tomaž Faganel

390.

Program

9. oktobra 1987

Proslava ob 200-letnici rojstva Vuka Stefanovića Karadžića

Repnje pri Vodicah,  ob rojstni hiši Jerneja Kopitarja

Stevan Mokranjac: IX. rukovet

Anton Foerster: Planinska

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

391.

Program

6. novembra 1987

Odprtje proizvodnih prostorov KŽK Agromehanika

Hrastje, na dvorišču Agromehanike

Stanko Premrl: Zdravljica

Emil Adamič: Vipavska

Anton Foerster: Planinska

dirigentka:

Ana Erman

392.

Program

12. novembra 1987

Koncert

Koper, gledališče

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Iacobus Gallus: Linquo coax ranis

Iacobus Gallus: En ego campana

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Emil Adamič: Pusto je

Emil Adamič: V snegu

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Anton Bruckner: Os justi

Anton Bruckner: Ave Maria

Matej Hubad: Škrjanček poje

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Emil Adamič: Potrkan ples

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Nocoj se mi je sanjalo

Emil Adamič: Kolo

Emil Adamič: Vsi so prihajali

dirigent:

Tomaž Faganel

393.

Program

21. novembra 1987

Koncert

Zemono, dvorec

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Emil Adamič: Pusto je

Emil Adamič: V snegu

Marijan Lipovšek: Richepinov motiv

Anton Bruckner: Os justi

Anton Bruckner: Ave Maria

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Bela Bartok: Štiri slovaške pesmi

Svatbena iz Poniki

Pesem koscev iz Hiadela

Plesna iz Medzibroda

Plesna iz Poniki

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

France Marolt: Sloves

Emil Adamič: Potrkan ples

Uroš Krek: Ncoj je pa ena lepa noč

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Kolo

John Lennon - Paul McCartney - K. - F. Jehrlander: Michelle

Emil Adamič: Vsi so prihajali

dirigent:

Tomaž Faganel

sodeloval je:

Andraž Hauptman, klavir

394.

Program

25. novembra 1987

Proslava ob dnevu republike

Kranj, Ljubljanska banka

Emil Adamič: Vipavska

Anton Foerster: Planinska

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Matej Hubad: Škrjanček poje

Vasilij Mirk: Kukovica

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

395.

Program

12. decembra 1987

Promocijski koncert plošče in kasete Srečno, srečno, ljubca moja

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Matej Hubad: Škrjanček poje

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Uroš Krek: Ncoj je pa ena lepa noč

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

France Marolt: Teče mi vodica

France Marolt: Sloves

France Marolt: Venci veili

Emil Adamič: Potrkan ples

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

Bogdan Učakar: Usklajen zvočni učinek

Delo, 1987/XXIX, št. 400 (9.12.), str. 4

                Šestnajst priredb slovenskih narodnih pesmi na koncertu v veliki dvorani Slovenske filharmonije, prav toliko med zarezami nove plošče, ki so jo posneli v studiu Helidon iz Ljubljane oktobra 1987, oboje je v kar najbolj polnem obsegu predstavilo Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja in njegovega dirigenta Tomaža Faganela. Zbor lahko uvrstimo med uspešne mešane zbore, ki ob dobro odbrani glasovni izenačenosti in vzgojni načrtovanosti dosegajo uvrstitev v zgornjo razpredelnico našega amaterskega pevstva.

                Zborovodja Tomaž Faganel je z zborom že večkrat, ne samo s priznanji na tujem, določno pokazal, da mu je na razpolago zelo discipliniran zbor, s katerim lahko umetniško uresniči tudi tisti del interpretacije, ki je ukrojena po njegovi izvedbeni zamisli. Velika prednost zborovodje Faganela je, da zna z občutkom postavljati tiste zvočne meje, ki so v takšni glasovni zasedbi dosegljive za usklajen zvočni učinek. Njegov pristop do zborovskega oblikovanja je rahel, komorno uglašen, veliko pozornosti posveča izdelani dikciji, natančnosti pevskih nastavkov in zlitju barve glasov. Tu lahko pohvalimo predvsem intonančno zanesljivost sopranov in altov, nekoliko pretanki pa so bili basi in tenorji, saj je izvedbam manjkala ponekod korenitejša osnova. Morda edina pripomba o izraznem obsegu zbora bi bila, da so slovenske narodne pesmi zazvenele sicer v okusnem zborovskem formatu, manjkalo pa je nekaj več razslojenosti tempa, kar velja predvsem za drugi del programa. Tu smo pogrešali nekaj več izraznih kontrastov, ki bi lahko rešili dokaj linearno zastrto in bolestno sentimentalnost.

                Uspešnost priredb slovenskih narodnih pesmi je nedvomno zanimiva tudi v luči slogovnih sprememb skladateljskih peres. Tako smo v prvem delu poslušali že domala klasične priredba Mateja Hubada, Škrjanček poje in Srečno, srečno, ljubca moja, pa s tenkočutno zborovsko liriko prepojenih zborov Dekle, to mi povej, Kukovica in Še rožce so žalvale Vasilija Mirka, pa pastelno čisti odmev v priredbi Stoji, stoji mi polje Marija Kogoja, v nekaterih novih harmonskih postopih skoraj astralno priredbo Nocoj je pa ena lepa noč Uroša Kreka in za konec prvega dela obredno etnološko priredbo novih mehkih barv Luba vigred se rodi Lojzeta Lebiča.

                V drugem delu smo poslušali v priredbi Stoji gartelc zagrajen Oskarja Deva, ljudsko prešerno Prelepa je Selška dolina istega skladatelja, v nadaljevanju tri priredbe, kot druga klasika, Teče mi vodica, Sloves in Venci vejli Franceta Marolta, pa še tri priredbe Emila Adamiča, Potrkan ples, Vsi so prihajali in Kolo.

                S takšnim razporedom sta Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja in dirigent Tomaž Faganel zaokrožila tudi tisti izbor, ki ga bomo v naše zadovoljstvo lahko podaljšali tudi s poslušanjem posnetkov na novi plošči z naslovom Srečno, srečno, ljubca moja. Nova plošča je lepo darilo naši ljudski pesmi in s prevodi v angleščino in nemščino zaneljivo tudi dober strateški domislek za prodor slovenske ljudske pesmi na tuje. Vse skupaj v okusni obliki in še bolj pomembni zvočni ilustraciji.

Peter Kušar: Akademski pevski zbor France Prešeren

Dnevnik, 1987/XXXV, št. 342 (17.12.), str. 10

                V soboto je v filharmonični dvorani nastopil kranjski Akademski pevski zbor »France Prešeren«, ki je s svojim dirigentom Tomažem Faganelom tako koncertno promoviral svojo novo ploščo. Spored je torej minil v znamenju slovenske ljudske pesmi, pri njih je izbiral najraje takšne priredbe, ki se njihovega osnovnega meličnega loka niso avtorsko dosti dotikale, oziroma takšne, ki s harmonsko kompozicijskimi dodatki prej poudarjajo spoštljiv odnos do teme kot zadostnega muzikalnega sporočila. Točke so velikokrat ponujale poznane in priljubljene napeve, nekaj pa smo slišali tudi takšnih priredb, ki na koncertih niso pogoste.

                S svojim sporedom je torej večer pokazal med drugim, da je novo zanimanje za ljudsko, oziroma nacionalno izročilo pravzaprav ono staro. Pesmi v postavitvah tako različnih glasbenikov kot so Matej Hubad, Mirk, Kogoj, Krek, Dev, Lebič, Marolt in Emil Adamič so torej izzvenele v svoji zgovornosti precej bolj homogeno kot bi morda lahko, kar je kajpak delna zasluga dirigenta. Vendar ni šlo za kakšno nasilno »poenotenje«, Tomaž Faganel je kar z mojstrujočo klasično vokalno kulturo oblikoval večer kot niz različnega iz podobnega in narobe in poudarjal predvsem vitalno preprostost in »samozadostnost« melične osnove. Dirigent in zbor sta se skratka kultivirano zavedala nevarnosti samozadovoljne preproščine in po drugi strani težko dosegljive koncertantne živosti in muzikalne polnosti dejanja.

                Večer je v tem pogledu samo potrdil rast ansambla, ki jo je opaziti že več let nazaj. Zbor je po velikosti pravzaprav komoren, vendar je v resnično plemeniti intenzivnosti njegov zvok povsem zajeten in bogat, tako prečiščen in vselej muzikalno »prisoten«, da je za naše razmere kratko in malo vzoren. To bi veljalo tudi za Faganelove interpretacije, ki so tekle v dovolj mirnem ravnotežju pričakovanega in osebnejših posegov. Koncert kar ni imel blede kaj šele izvedbeno nerodne točke, izzvenel je v nevsiljivi praznik ljudske pesmi kot kulturnega razodetja.

396.

Program

26. decembra 1987

18. letni koncert - promocija plošče in kasete Srečno, srečno, ljubca moja

Kranj, dvorana gimnazije

Matej Hubad: Škrjanček poje

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Uroš Krek: Ncoj je pa ena lepa noč

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

France Marolt: Teče mi vodica

France Marolt: Sloves

France Marolt: Venci veili

Emil Adamič: Potrkan ples

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Emil Adamič: Kolo

Emil Adamič: Nocoj se mi je sanjalo

Emil Adamič: Vipavska

dirigent:

Tomaž Faganel

LM (Lea Mencinger): Koncert in nova plošča

Gorenjski glas, 1987/XL, št. 100 (25.12.), str. 5

                Jutri, v soboto, ob 20. uri prireja Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja svoj 18. letni koncert; ob tej priložnosti bo predstavljena tudi nova LP gramofonska plošča z naslovom Srečno, srečno, ljubca moja.

                Kranj - Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja je eden najvidnejših in najboljših predstavnikov kulturnega delovanja v kranjski občini. V skoraj dveh desetletjiih obstoja, ustanovljen je bil leta 1969 iz vrst kranjskih gimnazijcev, pa se je s trdim in zavzetim delom povzpel med najboljše slovenske pevske zbore. Slovensko pesem je ponesel daleč prek slovenskih meja, zborovsko petje teh kranjskih pevcev pa je slišati na domačih prireditvah in koncertih, po radijskih valovih in zdaj po novem tudi z gramofonskih plošč.

                Letni koncert bo obenem tudi predstavitev zdaj že druge LP gramofonske plošče. Pevci so pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela posneli osemnajst slovenskih ljudskih pesmi. »Ljudska pesem je postala glavni, prvi najlepši opoj našega zborovstva,« piše v spremni besedi k plošči Borut Loparnik. »Ne umetni, domači napevi so vžigali duha. Zastran njih nam ni nihče žugal s pravili, slehernemu smo bili kos, vsakomur kazali, kaj zmoremo. In ni ga bilo zbora, da bi se jim odrekel, še pomislil ni česa hujšega. Kajti slovensko petje je bilo najprej in najbolj služba narodnemu, sveto opravilo.«

Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja

Stop, 1988/XXI, št. 5 (4.2.), str. 18

                Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja se je v 19 letih s trdim in zavzetim delom povzpel med najboljše slovenske pevske zbore. Zlate plakete mesta Maribor ga uvrščajo v prvi kvalitetni razred slovenskega zborovskega petja. Slovensko pesem je ponesel daleč prek slovenskih meja, zborovsko petje teh kranjskih pevcev je moč slišati na domačih prireditvah in koncertih, po radijskih valovih in z dveh gramofonskih plošč. Zadnja Srečno, srečno ljub'ca moja je pravkar izšla pri Založbi tržaškega tiska v Trstu v nakladi 3000 izvodov. Šestnajst priredb slovenskih ljudskih pesmi je zbor pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela posnel lani v Helidonovem studiu, dokončno pa so bili posnetki obdelani v studiu Akademik. Promocija je bila združena z letnim koncertom v Kranju. Sicer pa apezejevci letošnjo sezono namenjajo utrjevanju programa za tri tekmovanja: Naša pesem v Mariboru in dveh mednarodnih v Špitalu v Avstriji ter Seghizziju v Gorici.

Darinka Bole: Slovenska ljudska pesem; Srečno, srečno ljubca moja

Gorenjski glas, 1988/XLI, št. 1 (5.1.), str. 5

                Kranj - Akademski pevski zbor France Prešeren je tik pred novim letom pripravil koncert, na katerem so pevci predstavili ploščo in kaseto s slovenskimi ljudskimi pesmimi.

                Za slovo od starega leta je pripravil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja svoj osemnajsti letni koncert, ki je pomenil hkrati predstavitev njihove nove plošče in kasete kranjskemu občinstvu. To je bil večer izbranih priredb slovenskih narodnih pesmi.

                Pevci APZ France Prešeren imajo za seboj bogato pevsko sezono. Nastopili so na dveh abonmajskih koncertih - v Titovem Velenju in dvorcu Zemono, pripravili koncert prijateljskemu pevskemu zboru Obale iz Kopra ob njegovi desetletnici delovanja, septembra so vrnili obisku (pravilno: obisk, op. M. M.) grškemu zboru iz Karditse in se s tem udeležili mednarodnega zborovskega festivala v tem kraju. S programom slovenskih ljudskih pesmi se je zbor predstavil grškemu občinstvu še na zborovskem festivalu v Megari. Nastopili so tudi na XXII. Mokranjčevih dnevih v Negotinu, se udeležili občinske revije v Kranju, nastopili z orkestrom JLA, ob raznih otvoritvah, obletnicah in na proslavi ob Dnevu republike, zapeli jubilantom in nagrajencem Ljubljanske banke v Kranju.

                Zbor je na svojem koncertu v dvorani kranjske gimnazije zapel slovenske ljudske pesmi v priredbah od Mateja Hubada do Lojzeta Lebiča. Dovršena pevska tehnika, ki ji dirigent Tomaž Faganel prav gotovo posveča kar največ pozornosti, je prišla do izraza prav v Lebičevi priredbi pesmi Luba vigred se rodi. Barvna zlitost moških glasov se je odlikovala v pesmi N'coj je pa ena lepa noč za moški zbor v priredbi Uroša Kreka. Da ima zbor tudi odlične soliste, smo slišali v pesmi Še rožce so žalvale v priredbi Vasilija Mirka. Adamičeva priredba pesmi potrkan ples je razvnela tako pevce kot poslušalce. Pevci so dokazali, da so kos tudi hitremu tempu in razgibanemu ritmu. Dirigentu so sledili z vso natančnostjo. Interpretacija pesmi Venci veili zahteva širok dinamični razpon, ravna dinamika pa ni bila v soglasju z besednim sporočilom pesmi.

                Nastop APZ France Prešeren je njegova zvesta publika nagrajevala s toplim aplavzom in izprosila še dva dodatka.

                Gramofonsko ploščo in kaseto Srečno, srečno, ljubca moja v izvedbi APZ France Prešeren in dirigentom Tomažem Faganelom je založilo Založništvo tržaškega tiska iz Trsta. Posnetki so nastali v studiu Helidon v Ljubljani oktobra 1987 s tonskima mojstroma Mirom Bevcem in Drogom Hribovškom. Žal pa motijo poslušalca prekratki presledki med pesmimi. Zbor je imel promocijski koncert že 12. decembra 1987 v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Zboru želimo enako uspešno naslednjo pevsko sezono.

Peter Kušar: Plošča Akademskega pevskega zbora France Prešeren

Naši zbori, 1988/40, št. 1-2, str. 15

                Pevci kranjskega zbora s svojim dirigentom Tomažem Faganelom so pesmi s svoje plošče predstavili že na koncertu, posnetki le potrjujejo opažanja ob tej priložnosti. Naslov plošče je »Srečno, srečno, ljubca moja«; gre za priredbe ljudskih napevov. Taka programska usmeritev že vrsto let ni nekaj novega in tako izvajalci kot poslušalci si je žele, nekoliko morda tudi kot znamenje najnovejšega nacionalnega »prebujenja«. Mnogi naši zbori, med njimi tudi najboljši - in mednje sodi nedvomno »France Prešeren«, kar tekmujejo z deležem bolj ali manj priljubljene, poznane tradicije. Vsaj pri najpomembnejših pa praviloma le ne gre samo za raven popularnosti, zadoščenje trenutnemu zanimanju, ampak poskuša vsak ansambel v odnosu do ljudskega napeva le »dodati« nekaj izvirnega, samostojnega odnosa.

                Tako je tudi za našo ploščo, ki je nevsiljivo, pa prepričljivo spričevalo sposobnosti tega ansambla, ki je v zadnjih letih napredoval. Njegova zvokovna stabilnost je bila znana sicer že dolga leta nazaj, sedaj je še zrasla v nastopni samozavesti. Tomaž Faganel skuša ob skrbno urejenih profesionalnih prijemih svojega dela zadnje čase dati dihu fraze nekaj dobrodošle impulsivnosti, čeprav ne tudi izrazito virtuoznega leska ali emocionalne bujnosti. Pri tem se zaveda, da je glasbeni tekst na videz preproste pesmi občutljiva zadeva, saj zahtevnejši okus pričakuje od njihove interpretacije neko naravno preprostost, ki pa je muzikalno vendarle trdna in v lahni napetosti. Te zahteve so pevci zbora po njegovih napotkih reševali tako, da sta bila tehnični in poetični element v skladnem razmerju; nekatera oblikovanja kažejo tudi poteze sicer ne preveč napadalnih, pa vendarle upoštevanja vrednih novih, oziroma »drugačnih« tolmačenj. Med imeni prirediteljev se največkrat ponovi Adamičevo in Maroltovo, po dve sta Hubadovi, Mirkovi, Devovi, po Kogojevi pa najdemo še dva mlajša: Kreka in Lebiča. Plošča učinkuje kot dejanje zanesljivega in zrelega ansambla, ki druži v vseh pesmih neko premišljeno prostodušnost z zelo pozorno umetniško mero.

                ...

397.

Program

22. januarja 1988

Proslava ob dnevu prosvetnih delavcev

Kranj, Labore, dvorana Iskre Telematike

Vasilij Mirk: Kukovica

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

Emil Adamič: Vipavska

Vinko Vodopivec: Soldaška

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

398.

Program

6. februarja 1988

Podelitev gorenjskih Prešernovih nagrad

Kranj, Prešernovo gledališče

Ubald Vrabec: Zdravljica

Jurij Fleišman: Triglav

Anton Nedved: Nazaj v planinski raj

Vinko Vodopivec: Soldaška

Stanko Premrl: Zdravljica

dirigent:

Tomaž Faganel

Prireditve ob kulturnem prazniku

Gorenjski glas, 1988/XLI, št. 10 (5.2.), str. 5

                Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo v Prešernovem gledališču svečano podelili Prešernove nagrade Gorenjske. V kulturnem programu bodo nastopili Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj ter plesna in igralska skupina ZKO Kranj, ki bo predstavila Prešernovo Lenoro v režiji Alenke Bole-Vrabec...

                ...V ponedeljek, 8. februarja, ob 17.45 je svečanost pred spomenikom Franceta Prešerna in Simona Jenka v Prešernovem gaju. Sodeluje APZ France Prešeren...

LM (Lea Mencinger): Slovesno za praznik

Gorenjski glas, 1988/XLI, št. 11 (9.2.), str. 1

                ... Na prireditvi v Kranju so v kulturnem programu nastopili APZ France Prešeren in plesna ter igralska skupina ZKO Kranj...

399.

Program

8. februarja 1988

Koncert

Kranj, Planina, dom upokojencev

Ubald Vrabec: Zdravljica

Jurij Fleišman: Triglav

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina