441.

Program

1. septembra 1989

Semana coral international de Alava, snemanje za špansko televizijo

Španija, Vitoria, vrt semenišča

Jose de Urunela: Dos danzas vascas

Jose de Urunela: Himno de la Semana Coral

J. de Olaizola: Agur Jaunak

opomba:

skupaj vsi udeleženci festivala

442.

Program

1. septembra 1989

Semana coral international de Alava, koncert

Španija, Vitoria, cerkev San Vincente

Iacobus Gallus: Pater noster

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Ave Maria

Uroš Krek: Samotno ugibanje

Francis Poulenc: Marie

Luigi Dallapiccola: Il Coro dei Malammogliati

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Vasilij Mirk: Kukovica

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Emil Adamič: Kolo

Jose de Urunela: Dos danzas vascas

Jose de Urunela: Himno de la Semana Coral

J. de Olaizola: Agur Jaunak

dirigent:

Tomaž Faganel

program je povezovala:

Alenka Bole Vrabec

443.

Program

2. septembra 1989

Semana coral international de Alava, priložnostni nastop

Španija, Vitoria, pred veleblagovnico Galerias Preciadas

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

dirigent:

Tomaž Faganel

444.

Program

2. septembra 1989

Semana coral international de Alava, koncert vseh zborov

Španija, Vitoria, pred cerkvijo Marije Snežne

Anton Bruckner: Ave Maria

dirigent:

Tomaž Faganel

445.

Program

2. septembra 1989

Semana coral international de Alava, koncert

Španija, Trevińo, cerkev San Pedro

Iacobus Gallus: Pater noster

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Ave Maria

Uroš Krek: Samotno ugibanje

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Vasilij Mirk: Kukovica

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Emil Adamič: Kolo

Jose de Urunela: Dos danzas vascas

Jose de Urunela: Himno de la Semana Coral

J. de Olaizola: Agur Jaunak

dirigent:

Tomaž Faganel

program je povezovala:

Alenka Bole Vrabec

446.

Program

3. septembra 1989

Semana coral international de Alava, predstavitev zborov

Španija, Vitoria, dvorana semenišča

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Ave Maria

Uroš Krek: Samotno ugibanje

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

dirigent:

Tomaž Faganel

447.

Program

3. septembra 1989

Semana coral international de Alava, koncert

Španija, Antońana, cerkev San Pedro

Iacobus Gallus: Pater noster

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Ave Maria

Uroš Krek: Samotno ugibanje

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Vasilij Mirk: Kukovica

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Emil Adamič: Kolo

Jose de Urunela: Dos danzas vascas

Jose de Urunela: Himno de la Semana Coral

J. de Olaizola: Agur Jaunak

dirigent:

Tomaž Faganel

program je povezovala:

Alenka Bole Vrabec

448.

Program

4. septembra 1989

Semana coral international de Alava, koncert

Španija, Llodio, cerkev San Pedro

Iacobus Gallus: Pater noster

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Os justi

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Vasilij Mirk: Kukovica

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Emil Adamič: Kolo

Jose de Urunela: Dos danzas vascas

Jose de Urunela: Himno de la Semana Coral

J. de Olaizola: Agur Jaunak

dirigent:

Tomaž Faganel

program je povezovala:

Alenka Bole Vrabec

449.

Program

5. septembra 1989

Semana coral international de Alava, snemanje plošče

Španija, Vitoria, dvorana semenišča

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Emil Adamič: Kolo

dirigent:

Tomaž Faganel

450.

Program

5. septembra 1989

Semana coral international de Alava, koncert

Španija, Nanclares,  cerkev Vnebovzetja Device Marije

Iacobus Gallus: Pater noster

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Ave Maria

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Vasilij Mirk: Kukovica

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Emil Adamič: Kolo

Jose de Urunela: Dos danzas vascas

Jose de Urunela: Himno de la Semana Coral

J. de Olaizola: Agur Jaunak

dirigent:

Tomaž Faganel

program je povezovala:

Alenka Bole Vrabec

451.

Program

6. septembra 1989

Semana coral international de Alava, koncert

Španija, Villabuena, cerkev sv. Andreja

Iacobus Gallus: Pater noster

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Emil Adamič: Če ti ne boš moj

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Emil Adamič: Kolo

Jose de Urunela: Dos danzas vascas

Jose de Urunela: Himno de la Semana Coral

J. de Olaizola: Agur Jaunak

dirigent:

Tomaž Faganel

program je povezovala:

Alenka Bole Vrabec

452.

Program

7. septembra 1989

Semana coral international de Alava, koncert

Španija, Alegria Dulantzi, cerkev Maria de Ajala

Iacobus Gallus: Pater noster

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Ave Maria

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Matej Hubad: Škrjanček poje

Vasilij Mirk: Kukovica

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Emil Adamič: Kolo

Jose de Urunela: Dos danzas vascas

Jose de Urunela: Himno de la Semana Coral

J. de Olaizola: Agur Jaunak

dirigent:

Tomaž Faganel

program je povezovala:

Alenka Bole Vrabec

453.

Program

8. septembra 1989

Semana coral international de Alava, skupni koncert vseh zborov

Španija, Vitoria, športna dvorana

Matej Hubad: Škrjanček poje

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Hugo Alfven: Och, jungfrun hon gar i ringen

John Lennon - Paul McCartney, K. - F. Jehrlander: Michelle

Jose de Urunela: Dos danzas vascas

Jose de Urunela: Himno de la Semana Coral

J. de Olaizola: Agur Jaunak

dirigent:

Tomaž Faganel

454.

Program

19. septembra 1989

Koncert

Rogaška Slatina, kristalna dvorana

Iacobus Gallus: Pater noster

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Anton Bruckner: Os justi

Luigi Dallapiccola: Il Coro delle Malmaritate

Uroš Krek: Samotno ugibanje

Bela Bartok: Štiri slovaške pesmi

Svatbena iz Poniki

Pesem koscev iz Hiadela

Plesna iz Medzibroda

Plesna iz Poniki

Zoltan Kodaly: Turot eszik a cigany

Anton Schwab: Zlata kanglica

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Lojze Lebič: Luba vigred se rodi

Emil Adamič: Kolo

John Lennon - Paul McCartney - K. - F. Jehrlander: Michelle

Hugo Alfven: Och, jungfrun hon gar i ringen

dirigent:

Tomaž Faganel

sodelovala sta:

Tomaž Petrač, klavir, Damijan Močnik, harmonij

program je v slovenščini, nemščini, angleščini in italijanščini povezovala:

Alenka Bole Vrabec

Mira Mracsek: Rogaško glasbeno poletje '89

Delo, 1989/XXXI, št. 226 (29.9.), str. 7

                ... APZ France Prešeren iz Kranja z dirigentom Tomažem Faganelom je pripravil zahteven program, duhovne skladbe, pesmi avtorjev 20. stoletja, slovenske in hrvaške ljudske in umetne pesmi. To je bil najbolj zborovski koncert letošnjega Rogaškega festivala.

                ...

455.

Program

18. novembra 1989

Koncert ob 20-letnici

Kranj, kino Center

Ubald Vrabec: Zdravljica

Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom

Vinko Vodopivec: Soldaška

France Marolt: Sloves

Luka Kramolc: Lepa ura, sonce sije

Hrabroslav Volarič: Razstanek

Uroš Krek: Ncoj je pa ena lepa noč

J. de Olaizola: Agur Jaunak

Hugo Alfven: Och, jungfrun hon gar i ringen

Oskar Dev: Meglica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Luka Kramolc: Pesem o rojstvu

Stevan Mokranjac: Njest svjat

Pavle Kernjak: Rož, Podjuna, Zila

Karol Pahor: Pa se sliš

Oskar Dev: Ribce po murjici pvavajo

Anton Foerster: Planinska

dirigenta:

Tomaž Faganel, Matevž Fabijan

slavnostna govornika:

dr. Matjaž Kmecl, Matevž Oman

program je povezovala:

Alenka Bole Vrabec

Lado Stružnik: Uspešna dejavnost mladih pevcev ob podpori mecenov

Delo, 1989/XXXI, št. 264 (14.11.), str. 9

                Dvajset let akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja - DO v veliko finančno in organizacijsko pomoč

                Kranj, 13. novembra - Akademski pevski zbor France Prešeren, ki ima pomemben delež v kulturnem življenju Kranja, praznuje 20-letnico. Jubilej bodo obeležili na različne načine, med drugim s slavnostnim koncertom, ki bo v soboto zvečer v dvorani kina Center.

                Zbor, ki je bil ustanovljen v vrstah kranjskih gimnazijcev, je doslej na okoli 400 nastopih izvedel več kot 350 zborovskih del širokega stilnega razpona. Številna nova slovenska dela je prvi predstavil glasbeni publiki. Nastopil je tako v ožji in širši domovini kot tudi med zamejskimi Slovenci in v več evropskih državah. Sodeloval je na številnih festivalih in tekmovanjih doma in na tujem. Dobre uvrstitve na njih dokazujejo visoko kakovostno raven zbora, ki po oceni strokovnjakov sodi med najboljše v Sloveniji.

                Zbor šteje 67 članov, doslej pa se je v njem zvrstilo več kot 200 pevcev in pevk. V začetku, ko se je imenoval še Akademski komorni zbor Kranj, so bili v njem le študentje, v sedanjem sestavu pa so tudi dijaki in pevci srednjih let. Vendar pa je zbor še vedno razmeroma mlad, saj je povprečna starost okoli 25 let. Zaradi družinskih in službenih obveznosti namreč večina preneha sodelovati v zboru pred tridesetim letom. Nadomestijo jih mlajši, ki večinoma prihajajo iz kranjskih srednjih šol.

                Delovanje zbora je tesno povezano s prvim dirigentom Matevžem Fabijanom, ki je leta 1966 začel uspešno obdobje mešanega zbora kranjske gimnazije, iz katerega je zrasel Akademski komorni zbor. Od leta 1981 APZ France Prešeren vodi Tomaž Faganel. Tako zbor kot tudi oba dirigenta so za svoje delo prejeli vrsto družbenih priznanj, med drugim tudi gorenjsko Prešernovo nagrado.

                Kot so predstavniki zbora povedali na današnjem pogovoru z novinarji, jim po finančni in organizacijski plati veliko pomagajo kranjske delovne organizacije. Med svojimi meceni so še posebej omenili Merkur in Temeljno banko Gorenjske, ki jih bosta najbolj podprla pri praznovanju 20-letnice.

Lea Mencinger: Dvajsetletnica APZ France Prešeren; Praznik pevskega sozvočja

Gorenjski glas, 1989/XLII, št. 87 (10.11.), str. 7

                Kranj - Navadno je jubilejno leto tudi za zbor, kakršen je Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, sila zahtevno in naporno. Zato so se pevci tega reprezentativnega pevskega zbora odločili, da »rojstni dan« pevskega zbora praznujejo s koncertom v domačem mestu in to že na začetku sezone. Jubilejna dvajseta sezona 89/90 pa bo nabito polna koncertnih in drugih dogodkov.

                Vsak jubilej - še posebej, če gre za tako znan zbor - je treba prav gotovo tudi primerno obeležiti. Ko so apezejevci razmišljali, kako bi najraje povezali svojih dvajset let, v katerih se je pod dirigentsko roko dveh (pravzaprav treh) dirigentov zvrstilo več kot 240 pevcev, so se domislili za skupni koncertni nastop. Kajti, zakaj bi praznovalo le 65 pevcev, kolikor jih sestavlja zbor v tej sezoni, ko pa je zbor rasel in napredoval tudi tako, da so tudi prejšnje generacije pevcev mnogo dodale pevski podobi zbora. Za tak pevski praznik so zato izbrali svoje najljubše pesmi. V prvem delu koncerta, ki bo prihodnji teden, 18. novembra, ob 20. uri v kranjskem kinu Center, bodo zapeli pesmi na besedilo pesnika Franceta Prešerna: vse so že imeli v svojem pevskem repertoarju in veljajo kot zborovske uspešnice. Dodali bodo nekaj pesmi tujih dežel, kjer so že gostovali, zaključili pa s slovenskimi narodnimi pesmimi v priredbah slovenskih skladateljev. V drugem delu bo na velikem odru sicer ne najbolj akustične kinodvorane postalo skoraj tesno, saj se bodo sedanjim pevcem pridružili tudi »stari« pevci. Da bi vse skupaj zvenelo tako, kot je treba, so nekdanji pevci že letos septembra pridno hodili na skupne vaje. Ker pa bo vse skupaj veliko »družinsko« pevsko srečanje, bo ob sedanjem dirigentu Tomažu Faganelu pevcem pri nekaterih pesmih dirigiral tudi prvi dirigent Matevž Fabijan. Kot je znano, je eno leto kot gost vodil kranjske pevce tudi Jernej Habjanič.

                Sicer pa je program dela za jubilejno sezono že povsem dogovorjen. Čeprav so vedno na prvem mestu koncertni nastopi, pa so pri APZ France Prešeren vedno zadovoljni, kadar se pokaže priložnost za izdajo gramofonske plošče. Doslej so izšle tri, nova, na kateri bodo pesmi na temo Slovenska zemlja z narodnimi in umetnimi pesmimi, pa bo že spomladi izšla pri Založništvu tržaškega tiska.

                APZ France Prešeren sodi vsekakor med tiste pevske zbore, ki tako imenovani železni repertoar vsako sezono bogati z novo zborovsko glasbo. Ljubiteljem takšnega petja gotovo ni ušlo, da zbor že nekaj sezon posega tudi po zanimivi tuji glasbi in jo predstavlja občinstvu. Tako bo tudi jubilejni letni koncert prihodnjo pomlad v večjem delu posvečen sodobnemu madžarskemu skladatelju Georgu Ligetiju. Poleg letnega koncerta, ki vedno pomeni tudi nekakšen vrh koncertne sezone, pa se pevci pripravljajo za celo vrsto koncertov po Sloveniji in še kje. Koncerte bodo imeli v krajih, kjer že vrsto let redno nastopajo - od Maribora do Kopra in Zemona. Ne gre prezreti tudi letošnjega božičnega koncerta v Cankarjevem domu, kjer bodo nastopili ob orkestru Slovenikum z instrumentalnimi in vokalnimi solisti. Ni izključeno, da bo ta koncert možno ponoviti tudi v Kranju, ne glede na znano stvar, da v mestu ni primerne akustične koncertne dvorane. Zato je tudi težko pričakovati, da bi pred domačim občinstvom lahko predstavili tudi kako večjo glasbeno prireditev, kot je na primer koncert iz štiriletnega slovenskega ciklusa Mozartovih koncertov, s katerimi apezejevci že nastopajo po slovenskih krajih.

                Za prodor na tako imenovano slovensko glasbeno sceno ni drugega načina kot zavzeto trdo delo podobno profesionalnemu, čeprav po članstvu seveda ostajajo tako kot obe desetletji doslej ljubiteljski pevci. Za nenehni glasovni napredek pa zadnja leta stalno skrbijo tudi s korepetitorskimi vajami, za kar skrbijo kar trije korepetitorji.

Ob obletnici APZ France Prešeren je prav, če navedemo priznanja zboru in dirigentom:

1977 - velika Prešernova plaketa dirigentu Matevžu Fabijanu

1979 - velika Prešernova plaketa Akademskemu komornemu zboru Kranj

1981 - gorenjska Prešernova nagrada dirigentu Matevžu Fabijanu

1982 - priznanje občine Kranj Akademskemu pevskemu zboru France Prešeren Kranj

1983 - priznanje 7. SNOUB France Prešeren

1984 - Gallusova plaketa

1985 - gorenjska Prešernova nagrada Akademskemu pevskemu zboru France Prešeren Kranj

1988 - gorenjska Prešernova nagrada dirigentu Tomažu Faganelu

Peter Colnar: Dvajset let Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja; »... ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi...«

Dnevnik, 1989/XXXVII, št. 313 (17.11.), str. 7

                Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja slavi v letošnji sezoni 20-letnico svojega dela. Predsednica zbora Selma Terčon je na tiskovni konferenci predstavila skupaj s sodelavci zbor, njegovo delo in načrte. Povedali so, da bo osrednji koncert ob jubileju jutri v soboto ob 20. uri v dvorani kina Center.

                Pred 20 leti so začeli s 25 pevci, s člani zbora kranjske gimnazije. Od teh sedaj pojejo še trije (Mija Mravlja, Zlatko Pavlica in Marko Tomšič), sicer pa se je v zboru zvrstilo približno 200 različnih pevcev, ki so peli vsak po eno sezono.

                Selma Terčon je povedala, da je imel zbor tudi srečo z dirigenti. Matevž Fabjan ga je vodil do leta 1981, od takrat naprej pa ga vodi dirigent Tomaž Faganel, medtem ko je leta 1982 kot gost dirigent pomagal tudi Jernej Habjanič.

                Zadnja sezona je bila za zbor posebno uspešna, brez dvoma pa bo takšna tudi letošnja, ko bodo dali še večji poudarek slovenski ljudski pesmi. Poleg jubilejnega letnega koncerta naslednje leto, posvečajo sedaj posebno pozornost pripravam na veliki božični koncert, ki ga bodo imeli 24. decembra v Cankarjevem domu s komornim orkestrom Slovenicum in ga verjetno 26. decembra ponovili v kranjski župni cerkvi.

                Prijetno je slišati mlade voditelje zbora, ki pravijo, da zbor praktično nima posebnih težav. Za materialno plat poskrbi častni odbor, ki ga vodi sedaj Jakob Piskernik, pokroviteljstvo nad jubilejnim letom pa sta prevzela Merkur in Temeljna banka Gorenjske. V častnem odboru so zastopani predstavniki tudi drugih kranjskih (in nekaterih izvenkranjskih) podjetij, tako da ob pomoči kulturne skupnosti zbor nima težav pri finansiranju svoje izredno bogate dejavnosti.

                Ob »normalnem« letu ima zbor okoli 30 koncertov letno, praktično potujejo po vsej Evropi (za naslednje leto se dogovarjajo za turnejo po Švedski), snemajo plošče, kasete ter nastopajo na radiu in televiziji. Zbor je dobil vrsto pomembnih priznanj in sploh sodi v sam vrh slovenske zborovske poustvarjalnosti. Na vseh nastopih dobiva polna priznanja, med dokaze uspešnosti pa uvrščajo dejstvo, da so dobili v zadnjih štirih letih na zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru tri zlata in eno srebrno priznanje mesta Maribora. Priznavajo, da je mogoče zaradi slovenske majhnosti temu tudi oporekati in zato navajajo še izreden uspeh, ko so se lani v Spittalu uvrstili na 5. mesto v svetovnem in na 4. mesto v folklornem programu. Gre za poseben dosežek, saj so tekmovali praktično med poklicnimi zbori in to na jubilejnem, kvalitetno izredno dobro zastopanem festivalu.

                Kranj je v vsakem pogledu zrasel z APZ France Prešeren. To je zbor, ki daje močan pečat sicer večkratnemu kulturnemu mrtvilu mesta. Svoje pa daje tudi zbliževanju med ljudmi in narodi. Zato so si vzeli ob jubileju za vodilo Prešernovo misel o ljudeh bratih in bratih vseh narodov, saj pravijo, da njihov zbor ne pomeni samo petja, ampak tudi združevanje ljudi in narodov.

                Na jubilejnem koncertu bosta dirigirala sedanji dirigent Tomaž Faganel in dolgoletni dirigent zbora Matevž Fabjan, ki mu nameravajo letos podeliti naziv častnega člana zbora. Aktivno bodo na koncertu sodelovali tudi nekdanji pevci. Skupaj bo nastopilo okoli 150 pevcev.

DC: Dvajsetletnica APZ France Prešern

Merkurjeve novice, 1989, št. 11, str. 17

                Letos mineva dvajset let, odkar je Akademski pevski zbor France Prešeren stopil v kranjski kulturni prostor. Prireditve ob praznovanju tega jubileja se vrstijo že celo leto, svoj vrhunec pa bodo dosegle v soboto, 18. novembra s slavnostnim koncertom v dvorani Kina Center v Kranju. Koncert z motom Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi se bo pričel ob 20. uri. Ob tej priložnosti se bodo ponovno srečali sedanji in bivši člani zbora z ljubitelji zborovske glasbe.

                APZ France Prešeren je obeležil svojo dvajseto sezono z izdajo almanaha, v katerem so predstavili svoje dosedanje delo in uspehe. Delovati je pričel leta 1969 pod imenom Akademski komorni zbor, katerega jedro so sestavljali dirigent Matevž Fabijan in pevci gimnazijskega zbora. Matevž Fabijan je vodil zbor in skrbel za njegovo kakovostno rast do leta 1981, ko je dirigentsko taktirko predal Tomažu Faganelu. V zadnjih sezonah nastopijo na več kot tridesetih koncertih, pevskih revijah, tekmovanjih in proslavah. Na gostovanjih po domovini in tujini, slišali so jih že v Avstriji, na Češkoslovaškem, v Grčiji, Italiji, Nizozemskem, Španiji in Zvezni republiki Nemčiji, so bili povsod deležni priznanj. Nešteto posnetkov so naredili na radiu Ljubljana, sodelovali so v televizijski oddaji Naši zbori in Stoji gartelc zagrajen, snemali za špansko televizijo in končno, posneli tudi tri plošče. Poleg tega, da so že večkrat nastopali na odru Slovenske filharmonije, so tudi dobitniki srebrne in treh zlatih plaket mesta Maribor na tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem. Za svoj največji uspeh pa štejejo 4.-5. mesto na izredno zahtevnem 25. mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Spittalu, leta 1988. Vse to in številne Prešernove plakete in nagrade govorijo samo o visoki kvaliteti zbora, mogoče še bolj o marljivosti in odrekanjih njegovih članov.

                Ob svoji dvajsetletnici so prešernovci še posebno delovni in polni načrtov. Poleg zbornika, bodo obletnico zaznamovali s celostno podobo, uredili filmski in videomaterial, ki govori o prehojeni poti in pripravili številne koncerte.

                Naj omenimo samo Božični koncert z orkestrom Slovenicum in solisti, ki bo 24. decembra v Cankarjevem domu in ga bodo ponovili tudi v Kranju. Za slovenske zborovodje nameravajo organizirati seminar z gostovanjem Erika Eriksona, dirigentom iz Švedske.

                Uroš Lajovic, slovenski dirigent in skladatelj:

                Z zborom APZ France Prešeren sem prišel v tesnejši stik pred leti ob lepi izvedbi moje pesmi Stori čudež; iz tega se je razvilo tesnejše sodelovanje - ansambel predstavlja namreč s svojim resnim delom, glasovnim potencialom in v visokokvalificirani osebnosti svojega zborovodje Tomaža Faganela zagotovili za strokovnotehnično in stilno neoporečne izvedbe.

                V nevsiljivem, prijateljskem vzdušju pravega, zanesljivega tovarištva smo sodelovali v nekaterih projektih, trenutno pa so naši skupni pogledi uprti v večletni ciklus koncertov o Mozartu - brez sodelovanja zbora APZ France Prešeren bi si njegovo uresničitev težko predstavljal!

                Dvajsetletnica je prilika za čestitke. Jaz pa bi Vam želel le še več takih skupnih doživetij, kot so bila tista, ki so Vas že doslej pritegovala v Vaš pevski krog. Le-teh si želim tudi sam.

                APZ France Prešeren je prevzel vlogo osrednjega kranjskega zbora. Danes šteje 60 članov, v dvajsetih letih pa se je v njem zvrstilo preko 200 pevcev, ki so nastopili vsaj 450 krat in zapeli preko štiristo skladb. Pri svojem delovanju so naleteli na mnogo ovir, največkrat finančne narave. Te težave jim pomaga reševati njihov Častni odbor in kranjske organizacije združenega dela. Zato lahko rečemo, da je APZ France Prešeren nekoliko tudi naš zbor. Podjetje Merkur je skupaj s Temeljno banko Gorenjske pokrovitelj dvajsete, jubilejne sezone. Vzrokov, da se ljubitelji ubranega petja v soboto, 18. novembra, pridružimo praznovanju v Kinu Center, je torej več kot dovolj.

                Program koncerta ob dvajsetletnici bo resnično pester.

Kulturni koledar

Gorenjski glas, 1989/XLII, št. 89 (17.11.), str. 7

                ...

                Slavnostni koncert ob 20-letnici Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj bo jutri, v soboto, ob 20. uri v dvorani kina Center. Vstopnice so že razprodane.

                ...

Janez Kopač: Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, Kranj 1984, 32 str.; France Prešeren Akademski pevski zbor Kranj 1969-1989, Kranj 1989, 46 str.; Vse, kar ste hoteli vedeti o APZ, pa si niste upali vprašati ali Prešernovci tečejo častni krog (Arhivalije), Kranj 1989, 61 str.

Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1990/38, št. 3, str. 172-173

                Ob petnajstletnici in ob dvajsetletnici svojega delovanja je Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj izdal tri knjižice (podobna publikacija je izšla tudi leta 1979 ob desetletnici delovanja zbora), ki dokaj celostno predstavljajo dvajsetletno delovanje enega najuspešnejših mešanih pevskih zborov, ki je znan v Sloveniji, Jugoslaviji, pa tudi v Evropi.

                V publikaciji iz novembra 1984 je po uvodnih besedah predsednika častnega odbora zbora, predsednikov kranjske in slovenske Zveze kulturnih organizacij  ter častnega predsednika Slovenske pevske zveze in častnega člana zbora Radovana Gobca predstavljeno petnajstletno delovanje zbora, ki ga je opisala članica zbora Mija Mravlja. Iz zgodovinskega pregleda izvemo, da je bil ustanovni sestanek tedanjega Akademskega komornega zbora Kranj 19. oktobra 1969. Naslednje leto pa je umetniško vodstvo prevzel dirigent Matevž Fabijan (pravilno: Isto leto..., op. M. M.). Sprva je v zboru sodelovalo 24 pevcev, v glavnem študentov in dijakov zadnjega letnika gimnazije, ki so ta čas vsi še naprej prepevali v tedanjem gimnazijskem pevskem zboru. Pevski zbor kranjske gimnazije je bil tudi baza za nove pevce Akademskega komornega zbora Kranj, ki se je iz leta v leto številčno hitro povečeval.

                V nadaljevanju sledimo opisu nastopov skozi posamezne pevske sezone in odlomkom nekaterih strokovnih kritik.

                Zbor je že po nekaj letih prišel v okvir slovenskega zborovskega življenja. V četrtem letu delovanja je že posnel nekaj pesmi za Radio Ljubljana, v pevski sezoni 1972/73 pa je prvič nastopil na tradicionalnem tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru in se med nastopajočimi slovenskimi zbori uvrstil v drugo kategorijo. V naslednjih letih je zbor polega nastopanja v domovini gostoval tudi v mestih Rivoli (Italija) in La Ciotat (Francija), ki sta pobrateni s Kranjem. V naslednjih letih so se gostovanja zbora v domovini in  tujini še pomnožila.

                Zaradi uspešnega nastopanja je zbor dobil tudi nekaj nagrad. Leta 1977 so dirigentu ob slovenskem kulturnem prazniku podelili veliko Prešernovo plaketo, leta 1980 pa še gorenjsko Prešernovo nagrado. Zbor je veliko Prešernovo plaketo dobil leta 1979, leta 1982 pa je prejel še priznanje občine Kranj.

                Enega od vrhuncev je zbor dosegel leta 1980, ko se je na tekmovanju Naša pesem v Mariboru prvič uvrstil v prvo kategorijo med slovenskimi zbori in osvojil zlato plaketo.

                Devetega maja 1981 se je zbor na občnem zboru preimenoval v Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, saj beseda komorni v dotedanjem imenu že dalj časa ni več ustrezala zboru, ki je štel od 50 do 60 stalnih pevcev. Istega leta je zbor dobil tudi novega dirigenta Tomaža Faganela.

                Kronologija s programi vseh letnih in novoletnih koncertov ter tekmovalnih nastopov z dosežki je objavljena v knjižici, ki je izšla novembra 1989 ob dvajsetletnici delovanja. Podatke za ta pregled je pripravila Mija Mravlja. V isti publikaciji je posebej obdelano še delovanje zbora v jubilejni sezoni 1988/89, ki ga je prikazala prav tako članica zbora Ivanka Mohor.

                Zaradi umetniške kvalitete so poslej zbor večkrat povabili k sodelovanju s profesionalnimi glasbeniki (npr. z orkestrom Slovenske filharmonije, s Komornim ansamblom Slovenicum itd.), s katerimi so izvajali dela svetovnih glasbenih klasikov. Leta 1989, ko je zbor praznoval dvajsetletnico uspešnega delovanja, je sodeloval tudi na mednarodnem zborovskem tednu v Španiji v elitni druščini pevskih zborov iz Avstrije, Brazilije, Italije, Slovaške, Poljske, Gruzije in zbora iz New Yorka, ki deluje pod okriljem organizacije Združenih narodov.

                Obe knjižici se dopolnjujeta in imata tudi bogato dokumentarno vrednost. Objavljeni so namreč vsi programi zborovskih letnih in novoletnih koncertov ter seznami prvih izvedb umetnih in prirejenih ljudskih pesmi, kar poznavalcem zborovske literature omogoča enostaven študij zborove umetniške rasti. Dodan je še abecedni seznam vseh članov zbora, dirigentov in korepetitorjev vse od leta 1969 dalje. Navedeni pa so tudi častni člani zbora in člani častnega odbora zbora. Ob seznamu okoli dvestotih pevcev, ki so se skozi dvajset let zvrstili pri zboru, od katerih so nekateri še vedno njegovi člani, je dodan še intervju s tremi najbolj vztrajnimi prešernovci, ki so z zborom povezani vseh dvajset let njegovega delovanja.

                V obeh knjižicah je objavljeno tudi večje število fotografij, ki dokumentirajo zborovo dejavnost, vse od vaj, koncertov, potovanj na gostovanja, do družabnega življenja.

                Svojevrstna dopolnitev obeh knjižic je še publikacija, ki je v 200 izvodih tudi izšla novembra 1989 in nosi šaljiv naslov Vse, kar ste hoteli vedeti o APZ, pa si niste upali vprašati ali Prešernovci tečejo častni krog (Arhivalije). V njej so zabeležene vsakoletne intenzivne nekajdnevne študijske vaje (z njimi so začeli leta 1974, opisane pa so do leta 1987), na katerih so bile običajno zborove družabne prireditve. To so brucovanja oziroma krsti novih, pa tudi nekaterih najbolj vztrajnih pevcev. Objavljeni so govori slavnega velecenjenega in spoštovanega zelenega carja, ki predseduje velespoštovanemu zelenemu omizju, ki sprejema brucovsko zelenilo v zborovo druščino. V knjižici so opisana še nekatera druga družabna dogajanja v okviru zbora (npr. zborova smučarska tekmovanja), na prijetno šaljiv način pa so napisani tudi nekateri potopisi o zborovih potovanjih po domovini in tujini. Prav na koncu so pod naslovom Žlahta - strgana plahta obdelane še sorodstvene vezi zborovcev in pa zakonske zveze, ki so se spletle med člani zbora.

                Vse tri knjižice se odlično dopolnjujejo, hkrati pa bralce seznanjajo z resnim delom in družabnim življenjem velike skupine ljudi, ki sodeluje v zboru. Vse tri publikacije nudijo solidno osnovo za kasnejše poglobljeno proučevanje zborove zgodovine, ki že precej let predstavlja Kranj v ožji in širši domovini ter na tujem.

Čestitka Staneta Miheliča: »Tako navado jest mam«

Podbrezje, 20.11.1989

                Po več letih, po desetletju so se spet obrazi srečali, glasovi so si planili v akord in dirigentova roka je iskala odziv. Polna dvorana. Otroci, mame, očetje, žene, bivši pevci, sedanji zbor, v prvi vrsti smetana povabljenih, med njimi spet Matevž, na odru pa računalniško postavljen sedanji zbor kranjskih Prešernovcev in mojster Tomaž, tako ga je z besedami in korakom poiskal govornik Matjaž Kmecl.

                Slovesen kulturni večer slovenskega zborovskega petja. Brskam po svojem delovnem tedniku in iščem večer, da bi spet šel med Prešernovce, za bivše pevce bolj znano ime: da bi šel med Akezejevce.

                Pojejo vsi, poje ženski zbor, poje moški, pred zbor stoje solisti, aplavz, profesionalna okrašena beseda Alenke.

                Sami drobci trenutkov, med katerimi ni prostora za zemskost, za pehanje po materialnosti, za zloglasne tegobe in prepire majhnih politik.

                Vse potegneta za seboj dirigentova roka, venec treh dolin, žametno doni po zavesah kina Center, Perotova basovska štima mrgoli po hrbtenici, Jožev lirični spev te boža po možganih.

                Sama ponotranjena doživetja, ki te pomlade, ki ti z umazane duše sperejo še tako neraztopljiv madež, počlovečenje robotov.

                Fantje in dekleta, Matevž in Tomaž, bohlonej za doživetja!

                V Podbrezjah: na ponedeljek zjutraj 20. novembra, ko je minila 20. obletnica AKZ France Prešeren Kranj

Čestitka Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Slovenske pevske zveze

Ljubljana, 17.11.1989

                Akademskemu pevskemu zboru France Prešeren Kranj gredo vse čestitke ob 20. letnici delovanja. Eden od najimenitnejših slovenskih zborovskih ansamblov nam leto za letom niza vrsto programskih in izvajalskih dosežkov, na katere smo upravičeno ponosni. So rezultat zavzetega udejstvovanja njegovih pevk in pevcev ter nekompromisnega strokovnega dela njegovih zborovodij. Mnogo uspehov tudi v bodoče.

Čestitka pevcev MePZ Obala in Mirka Slosarja

Koper, 5.12.1989

                Številnim čestitkam pridajte tudi našo.

Čestitka APZ Tone Tomšič Ljubljana

Ljubljana, 18.11.1989

                Ob Vašem jubileju Vam iskreno čestitamo in želimo še veliko tako uspešnih sezon, kot je bila zadnja.

Čestitka Radovana Gobca

                Iskreno čestita k jubileju in želim še mnogo vrhunskih uspehov.

Čestitka Uroša Kreka

Lesce, 18.11.1989

                Spoštovani,

                Ob Vašem uglednem jubileju Vam želim še vnaprej uspehov in umetniškega užitka, ki je prvi pogoj, da posredujete glasbena doživetja svojim občudovalcem. Vaš Uroš Krek

Čestitka Marcosa Bajuka

Ljubljana, 18.11.1989

                Dragi!

                Želim vam še mnogo uspehov v bodočnosti, in čestitam za delo ki ga z takim veseljem opravljate. Saj 20 let ni kratka doba...

                Žal, zaradi nastopa v Komnu mi je nemogoče se udeležiti tega enkratnega jubileja; bom v mislih (»in dejanjah«) vse eno z vami.

                Še tako naprej!

                Iskren pozdrav vašemu dirigentu in vsem.

                Toi, toi, toi!

Franc Križnar: Dvajset let Akademskega pevskega zbora France Prešeren v Kranju; Nastop med dvema letnima koncertoma

Dnevnik, 1989/XXXVII, št. 231 (25.11.), str. 12

                Ker smo v tem letu (marec) že prisluhnili rednemu letnemu koncertu tako sezone kakor tudi leta, se je Akademski pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja ob svoji 20-letnici delovanja tokrat postavil na oder kranjskega kina Center z nekaterimi najbolj uspelimi, da ne zapišem najbolj popularnimi in čitalniškimi zbori. V kinu Center so pevci nastopili zato, ker Kranj še vedno nima kulturnega glasbenega (koncertnega) prireditvenega prostora, kar je že skoraj del splošne kulturne blamaže tega razvitega gorenjskega industrijskega in kulturno-političnega središča.

                Dirigent Tomaž Faganel, ki je prevzel zbor nekako na sredini celotnega delovanja zbora (oktober 1981), je tokrat prepeval z ansamblom (a cappella) s približno 60 pevkami in pevci zbora Vrabca, Fleišmana-Hubada, V. Vodopivca, Marolta, Kramolca, Volariča, U. Kreka, J. d. Olaizole, Alfvena, Deva in Mirka. Zbor se je v navedenih glasbenih besedilih držal svojih dosedanjih kvalitet, od uvodne (Vrabčeve) do sklepne (Premrlove) Zdravljice pa je razpotegnil spekter svojih zmogljivosti do tega, da je prepeval samo ženski del ansambla (Marolt, Sloves in Kramolc, Liepa ura) in tudi moški del (Volarič, Razstanek in U. Krek, N'coj je pa ena lepa noč). V celotnem večeru so se izkazali številni pevski solisti, ki jim je ansambel z dodatnim delom v smislu utrjevanja in učenja pevske tehnike, ki jo v zadnjem času z ansamblom predeluje Marko Bajuk, dodal še nove dimenzije. Faganelovo delo z zborom kot nadaljevanje začetkov Matevža Fabijana (1969-81) in enoletno gostovanje Jerneja Habjaniča (1981/82) je torej ponovno in tudi s tem koncertom obrodilo sadove. V finalu pa se je trenutnemu sestavu ansambla pridružila še mala stotnija nekdanjih pevcev in gesta M. Fabijanu, ki je dirigiral Mokranjca, Kernjaka in Pahorja, se je tako sprevrgla v res pravcati praznik odlične slovenske zborovske pesmi v njenem najbolj žlahtnem podajanju. Faganelu ni potem preostalo nič drugega, kot da je zaključil ta večer z enakim pevskim sestavom še z zboroma Deva in Foersterja ter s prenekaterim dodatkom.

Bogdan Učakar: Koncert ob dvajsetletnici

Delo, 1989/XXXI, št. 279 (4.12.), str. 3

                Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja je ob dvajsetletnici dela s pesniškim motom, ... ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi..., v kranjskem Kino Centru pripravil slavnostno ubran program, ki je moral navdušiti številne poslušalce. Ob tej priložnosti je izšla tudi čedna brošura, v kateri najdemo vse podatke o nastopih Akademskega pevskega zbora France Prešeren doma in na tujem, kot tudi zborove udeležbe v večjih vokalno-instrumentalnih projektih, visoke strokovne uvrstitve zbora na različnih pevskih natečajih, kar kaže zasuk proti vrhu uspehov naših amaterskih pevskih zborov. Pregled dela pove, statistika pa le potrjuje, da je zbor v dvajsetih letih dosegel zavidljivo izvedbeno raven in širino programskih brazd. V brošuro sta zapisala svoja spoznanja med drugimi tudi skladatelj Jakob Jež in dirigent Uroš Lajovic. Prvi, da je »APZ France Prešeren veliko prispeval k rasti najboljših zborovskih dejanj pri nas in se uveljavil tudi v tujini«. Drugi pa, da »ansambel predstavlja s svojim resnim delom, glasovnim potencialom in v visokokvalificirani osebnosti svojega zborovodje Tomaža Faganela zagotovilo za strokovno-tehnično in stilno neoporečne izvedbe.«

                Za pevce v zborovskih vrstah tudi na tej slavnosti podelitev Gallusovih značk za pet, deset in dvajset let petja v zboru. Zlati sta prejela Marko Tomšič in Zlatko Pavlica. Zborovodja Matevža Fabijana, mentorja in vzgojitelja zbora z najdaljšim umetniškim stažem, pa so razglasili za častnega člana zbora APZ France Prešeren. Med mnogimi brzojavkami in čestitkami omenimo le Radovana Gobca, ZKOS in Slovenske pevske zveze.

                Jubilejni koncert je povezovala povsem čustvena enotnost, notranje stopnjevana razpoloženjska cikličnost. V prvem delu programa je nastopila zdajšnja generacija pevk in pevcev, v drugem delu so se jim pridružili še pevci prejšnjega obdobja in s tem najlepše spletli povezovalni razvojni člen od začetkov do danes. V prvih treh zborih na pesniška besedila Franca Prešerna, Zdravljici (Ubald Vrabec), Pod oknom (Jurij Fleišman-Matej Hubad) in Soldaški (Vinko Vodopivec) je APZ France Prešeren pokazal pristen odnos tudi do glasbeno zveneče poezije našega velikega pesnika v že kar klasičnih uglasbitvah omenjenih skladateljev. Sledili ste dve koroški ljudski v priredbah Franceta Marolta (Sloves) in Luke Kramolca (Liepa ura) s tistim pevskim poudarkom, ob katerem je ostala ohranjena ljudska metričnost občutja in izvirnost interpretacije. Od vzdehtele ljudske pevske strune prehod k zboroma Razstanek (Fran Levstik-Hrabroslav Volarič) in Nocoj je pa ena lepa noč, ljudska v priredbi Uroša Kreka, obe za moški zbor. Kar romantična prva zborovska pesem in intimna Krekova priredba druge sta ob petju pokazali zvenečo prožnost moškega dela tudi ob solistih. Baskovska ljudska Agur jaunak (J. de Olaizola) in švedska ljudska Och Jungfrun hon gar i ringen (Hugo Alfven), pa sta ukresali pevske iskre melodične meditacije in trmasto ritmično živahnost ljudskega rajanja.

                Tudi v drugem delu programa so bile v ospredju ljudske pesmi v priredbah Oskarja Deva (Meglica), Vasilija Mirka (Še rož'ce so žalovale) in Pesem ob rojstvu Luke Kramolca z besedilom, ki nam ga je tudi v ljudskem tonu zapustil Franc Leder-Lesičjak. Zelo impresivno in glasovno žlahten pevski niz za APZ France Prešeren.

                V nadaljevanju slavnostnega koncerta je pomnoženi zbor s starejšimi in sedanjimi pevci vodil zborovodja Matevž Fabijan. Za polnejši, harmonsko vlit zborovski zvok je izbral tri pesmi. Najprej liturgično Njest svjat Stevana Mokranjca, nato otožno, kar eksistenčno pesem Rož, Podjuna, Zila Pavla Kernjaka (Janko Mikula) in ljudsko v priredbi Karola Pahorja Pa se sliš. Vse tri odlične zborovske izvedbe kot najlepši dokaz dobro vzgojenih rodov pevcev APZ France Prešeren. V isti sestavi je zborovodja Tomaž Faganel za konec izbral še ljudske Rib'ce po Murljici (pravilno: murjici, op. M. M.) pvavajo v priredbi Oskarja Deva in Planinsko Antona Foersterja (Ivan Resman).

456.

Program

3. decembra 1989

Mozartov cikel, koncert

Ptuj, gledališče

Gregorio Allegri: Miserere mei Deus

Wolfgang Amadeus Mozart: Regina coeli

dirigent:

Uroš Lajovic

sodelovali so:

Komorni ansambel Slovenicum, Irena Baar, sopran

457.

Program

24. decembra 1989

Božični koncert

Ljubljana, Gallusova dvorana Cankarjevega doma

Heinrich Schütz: Historia der Geburt Jesu Christi

Johann Sebastian Bach: Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage

dirigent:

Tomaž Faganel

sodelovali so:

Komorni ansambel Slovenicum, Maja Faganel, sopran, Dragica Kovačič, alt, Marjan Trček, tenor, Marcos Bajuk, bas

Tomaž Rauch: Koncert sakralne glasbe

Delo, 1989/XXXI, št. 299 (28.12.), str. 6

                Na božični predvečer so člani APZ France Prešeren iz Kranja skupaj s komornim orkestrom Slovenicum pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela pripravili koncert sakralne glasbe. Slišali smo dve deli: Historia der Geburt Jesu Christi Heinricha Schütza in prvo od šestih kantat iz Božičnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

                Prvi del koncerta je bil zanimiv predvsem zaradi redke priložnosti, da na ljubljanskem odru slišimo Schützovo Historio. V veliki dvorani Cankarjevega doma so solistične vloge peli: sopranistka Maja Faganel, tenorist Marjan Trček in basist Marcos Bajuk. Slednji je v Schützovi skladbi pokazal še največ profesionalnega znanja, vendar ga je instrumentalna igra prevečkrat prekrila, da bi lahko prišel do izraza v polni meri, pa tudi njegova vloga v skladbi je bila skromna po obsegu. Petje tenorista Trčka - v vlogi evangelista je bilo nekoliko nezanesljivo in ne najbolj izrazno ustrezno. Sopranistka Maja Faganel je pokazala predvsem nedodelano petje z neopredeljeno barvo, ki solistični vlogi še zdaleč ni bila kos. Zbor je s preveč poudarjenim petjem svoj del naloge intonančno sicer zadovoljivo, vendar muzikalno skromno izpeljal. Celotna predstavitev Schützove skladbe je izzvenela skromno, saj tudi dirigent Faganel razen ritmično zanesljivega vodenja iz izvajalcev ni potegnil dovolj.

                Bachova kantata je bila izvedbeno nekoliko boljša, najbrž tudi zaradi občutka gotovosti na veliko bolj znanem terenu. Za soliste veljajo podobne ugotovitve kot v prvem delu, prej omenjenim se je pridružila še altistka Dragica Kovačič, ki je svojo vlogo daleč najbolj suvereno in ustrezno odpela. Zbor je nekoliko ustrezneje in bolj angažirano zapel svoj delež, pa tudi glasba sama je poskrbela, da je bil celotni vtis boljši kot v prvem delu koncerta.

                Instrumentalisti so poskušali s skromno, vendar vsaj približno ustrezno zasedbo ustvariti avtentičen vtis izvedbe (Alojz Mordej - viola da gamba, Igor Škerjanec - violončelo, Maks Strmčnik - pozitiv), ki pa jo je delno porušila nezadovoljiva pripravljenost in občasna nenatančnost, ki ji je bila delno kriva ne dovolj izrazita in izdelana vloga dirigenta. Kot se spodobi (vsaj pri nas je to v navadi), tudi tokrat vse naštete pomanjkljivosti niso bile razlog, da publika ne bi bila zadovoljna, zato je zbor na koncu dodal »a capella« Gruberjevo Sveto noč (v skladu s praznovanjem), ki je bila - mimogrede povedano - izvedbeno daleč najboljši del celotnega izvajanega sporeda.

Franc Križnar: Koncert sakralne glasbe v CD; Vredno pozornosti

Dnevnik, 1989/XXXVII, št. 251 (28.12.), str. 7

                Dvoje sakralnih del je označilo minuli nastop Komornega orkestra Slovenicum (basso continuo Alojzij Mordej, viola da gamba in Igor Škrjanec, violončelo ter Maks Strmčnik, orgelski pozitiv), Akademskega pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja, solistov Maje Faganel, sopran; Dragice Kovačič, alt; Marjana Trčka, tenor in Marcosa Bajuka, bas ter dirigenta Tomaža Faganela v ljubljanskem CD. To sta bili zgodnje delo slovitega nemškega baročnega skladatelja Heinricha Schütza (1585-1672) Historia der Geburt Jesu Christi, SWV 435 in največjega baročnega mojstra vseh časov (žal samo odlomek) Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage, BWV 248/1 iz slovitega Božičnega oratorija Jochanna Sebastiana Bacha (1685-1750). Skupni moto obeh precej različnih glasbenih del je bil le njuna literarna in izven muzikalna vsebina, obe deli je namreč navdihnila krščanska božična zgodba.

                Schützova »Zgodba o rojstvu Jezusa Kristusa«, komponirana za dva pevska solista (tenor in sopran), zbor in orkester, je zgodnje skladateljevo delo iz serije historij in pasijonov. Glede na to v njem še ni čutiti kasnejšega sijajnega italijanskega (beneškega) baročnega stila in delo učinkuje glasbeniško dovolj asketsko. Nemški duh v tej historiji prednjači. Kranjski zbor, ki ga je ravno tako pripravil dirigent večera Faganel, pevska solista Faganelova in Trček ter komorni orkester Slovenicum, pa so tem kompozicijskim prijemom ter stilnim pogledom slovitega ter pred Bachom največjega nemškega baročnega skladatelja, sledili kar najbolj verno. Pri tem je še najbolj izstopala pevska ter muzikalna podoba Evangelista-tenorista Marjana Trčka. Zapišem celo lahko, da po zdaj že pokojnem Dermoti Slovenci še nismo imeli takega liričnega (Evangelistovega) tenorja kot je ravno Marjan Trček. Glasovno, dikcijsko in pa stilno prebirajoče je njegovo pevsko dejanje naravnost briljiralo. Ostali izvajalci so se Trčku približali šele v Bachovem Božičnem oratoriju. Prisluhnili smo njegovemu najbolj spekulativnemu odlomku »Vriskajte v veselju, slavite ta čas«. Tukaj se je Trčku pridružil še ostali del pevskega kvarteta (Faganelova, Kovačičeva in Bajuk), kranjski zbor ter dirigent Faganel, še najbolj pa odlično razpoloženi komorni ansambel Slovenicum. Z bleščečimi trobilci, oboistoma in fagotom ter orgelskim pozitivom je ta ansambel, ki komaj slabo leto dni stilno prebira Mozartova in druga zgodnejša glasbena dela tudi ta del Bachovega Božičnega oratorija prikazal v najbolj bleščeči podobi.

458.

Program

26. decembra 1989

Božični koncert

Kranj, župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev

Heinrich Schütz: Historia der Geburt Jesu Christi

Johann Sebastian Bach: Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage

dirigent:

Tomaž Faganel

sodelovali so:

Komorni ansambel Slovenicum, Maja Faganel, sopran, Dragica Kovačič, alt, Marjan Trček, tenor, Marcos Bajuk, bas

Mija Mravlja: Božični koncert APZ France Prešeren

Gorenjski glas, 1989/XLII, št. 99 (26.12.), str. 7

                Kranj - Danes, v torek, ob 20. uri bo v kranjski župnijski cerkvi Akademski pevski zbor France Prešeren ponovil ljubljanski božični koncert. Z njim so se Komorni orkester Slovenicum, APZ France Prešeren Kranj, sopranistka Maja Faganel, altistka Dragica Kovač (pravilno: Kovačič, op. M. M.), tenorist Marjan Trček, basist Marcos Bajuk in dirigent Tomaž Faganel v nedeljo predstavili v veliki dvorani Cankarjevega doma.

                Koncert obsega dve deli primerni za božični čas: kantato za orkester, zbor in tri soliste Historia der Geburt Jesu Christi Heinricha Schütza (1585-1672) ter del božičnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750), ki vsebuje kantate za prvih šest božičnih dni. Bachovo skladbo bodo predstavili orkester, zbor in štirje solisti.

459.

Program

6. januarja 1990

Proslava ob dnevu Save (1.)

Kranj, kino Center

Stanko Premrl: Zdravljica

Vinko Vodopivec: Soldaška

Anton Foerster: Planinska

dirigent:

Tomaž Faganel

460.

Program

6. januarja 1990

Proslava ob dnevu Save (2.)

Kranj, kino Center

Stanko Premrl: Zdravljica

Vinko Vodopivec: Soldaška

Anton Foerster: Planinska

dirigent:

Tomaž Faganel

461.

Program

7. februarja 1990

Trenutek tišine

Kranj, Prešernov gaj

Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom

Vinko Vodopivec: Soldaška

Emil Adamič: V snegu

dirigentka:

Ana Erman

Kulturni koledar

Gorenjski glas, 1990/XLIII, št. 10 (6.2.), str. 7

                ...

                Jutri, v sredo, ob 17.30 bo v Prešernovem gaju pel APZ France Prešeren, pred Prešernovo hišo bo podoknice pel MePZ Iskra Kranj, pred spomenikom Franceta Prešerna pa Obrtniški pevski zbor.

                ...

462.

Program

23. februarja 1990

Koncert

Breznica, kulturni dom Franceta Prešerna

Ubald Vrabec: Zdravljica

Vinko Vodopivec: Soldaška

Jurij Fleišman: Triglav

Anton Nedved: Nazaj v planinski raj

Emil Adamič: Če ti ne boš moj

Alojz Srebotnjak: Kraška jesen

Lojze Lebič: Ne vem, kdo bolj je tožen

Ubald Vrabec: Rdeč zaton

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Oskar Dev: Meglica

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Luka Kramolc: Pesem o rojstvu

Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja

Emil Adamič: Kolo

dirigentka:

Ana Erman

Koncert APZ France Prešeren

Gorenjski glas, 1990/XLIII, št. 15 (23.2.), str. 7

                Breznica - Danes, v petek, ob 19. uri bo v kulturnem domu France Prešeren v Breznici nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja s celovečernim koncertom slovenskih narodnih in umetnih pesmi pod vodstvom Ane Erman. Koncert sodi med prireditve z naslovom Magistrale, s katerimi se predstavljajo kulturne skupine s Prešernovim imenom oziroma razvijajo njegovo izročilo. Organizator DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica - Breznica je prvo prireditev tega ciklusa organiziral lani na dan Prešernovega rojstva: takrat je nastopilo kulturno društvo s Prešernovim imenom iz Boljunca v okolici Trsta.

463.

Program

7. marca 1990

Občinska revija pevskih zborov

Kranj, dvorana gimnazije

Alojz Srebotnjak: Kraška jesen

Ubald Vrabec: Rdeč zaton

Luka Kramolc: Pesem o rojstvu

Oskar Dev: Meglica

dirigentka:

Ana Erman

Miha Plajbes: Občinska pevska revija

Gorenjski glas, 1990/XLIII, št. 18 (6.3.), str. 7

                Kranj - Zveza kulturnih organizacij Kranj vabi na oba koncerta občinske pevske revije, ki bosta v petek, 9. in v soboto, 10. marca, ob 18. uri v Gimnaziji Kranj. Letos bo sodelovalo 19 skupin s skupno preko 450 pevci, kar je nekaj več kot v preteklih letih, saj smo k sodelovanju povabili tudi cerkvene zbore, ki gojijo koncertni program. Na prvem koncertu se bodo predstavili:

                ...

                APZ France Prešeren Kranj je v preteklem letu slavil 20-letnico delovanja. Njegov prvi dirigent je bil Matevž Fabijan, sedaj pa ga že deseto leto vodi Tomaž Faganel. Zbor je v teh letih imel več kot 450 koncertov in nastopov, programsko pa je osvojil več kot 400 skladb, med katerimi je tudi precej slovenskih krstnih izvedb. Zbor redno koncertira doma in v tujini, sodeluje z orkestri, letos pa bo posnel že svojo tretjo ploščo. Zbor je za svoje delo prejel vrsto priznanj in nagrad, od katerih najbolj ceni tri zlate in srebrno plaketo iz zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru. Zaradi bolezni Tomaža Faganela bo zborovodja Ana Erman.

Miha Plajbes: Po občinski reviji; Slišni poustvarjalni napredek

Gorenjski glas, 1990/XLIII, št. 21 (16.3.), str. 7

                ... Zagotovo pa nas je z mehko zvočnostjo in ubranim petjem presenetil APZ France Prešeren, tokrat pod vodstvom članice zbora - Ane Erman.

                ...

464.

Program

3. aprila 1990

Gorenjska predvolilna konvencija Slovenske demokratske zveze

Kranj, dvorana gimnazije

Pavel Kernjak: Rož, Podjuna, Zila

Oskar Dev: Meglica

Ubald Vrabec: Rdeč zaton

Stanko Premrl: Zdravljica

Jurij Fleišman: Triglav

dirigentka:

Ana Erman

465.

Program

7. aprila 1990

Srečanje narečnih skupin

Ljubljana, srednja dvorana Cankarjevega doma

Matej Hubad: Škrjanček poje

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Matej Hubad: Je pa davi slanca pala

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Vasilij Mirk: Kukovica

Vasilij Mirk: Še rožce so žalovale

Emil Adamič: Vsi so prihajali

Emil Adamič: Vipavska

Emil Adamič: Nocoj se mi je sanjalo

Emil Adamič: Kolo

dirigentka:

Ana Erman

466.

Program

12. maja 1990

Proslava ob dnevu varnosti

Gozd Martuljek, hotel Špik

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Anton Foerster: Planinska

dirigent:

Tomaž Faganel

467.

Program

1. avgusta 1990

Idriart, koncert

Bled, župnijska cerkev sv. Martina

Anton Bruckner: Os justi

Anton Bruckner: Christus factus est pro nobis

Anton Bruckner: Ave Maria

Janez Krstnik Dolar: Miserere mei Deus

dirigent:

Tomaž Faganel

sodelovali so:

Deželni mladinski orkester Severnega Porenja-Westfalije Witten, Alenka Slokar, sopran, Marjetka Drucker, alt, Marjan Trček, tenor, Marcos Bajuk, bas

LM (Lea Mencinger): Festival Idriart Bled; Umetnost je most med različnostmi

Gorenjski glas, 1990/XLIII, št. 56 (20.7.), str. 5

                ... Opozoriti velja na koncert v blejski župni cerkvi 1. avgusta ob 19.30, ko bo nastopil APZ France Prešeren Kranj in Deželni mladinski orkester severnega Porenja - Westfalije.

                ...

D(anica) Dolenc: Danes zvečer pričetek Idriarta

Gorenjski glas, 1990/XLIII, št. 59 (31.7.), str. 9

                ...

                Jutri, v sredo, bo v Festivalni dvorani ob 12. uri matineja, na kateri bodo nastopili flavtist Cveto Kobal, klarinetist Zvone Richter in fagotist Peter Stadler, zvečer ob 19.30 pa bo v župnijski cerkvi na Bledu koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja ter Deželnega mladinskega orkestra Severnega Porenja - Westfalije iz Wittna.

                ...

Franc Križnar: Večerni koncert v blejski župnijski cerkvi

Dnevnik, 1990/XXXVIII, št. 210 (4.8.), str. 8

                ...

                V drugi tretjini tega večera so nastopili pevci Akademskega pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja, ki so z dirigentom ter svojim umetniškim vodjem Tomažem Faganelom odpeli troje motetov za zbor a cappella Antona Brucknerja. Pevski sestav je ostro zarezal v prezbiterij blejske cerkve in zlasti še v zvenenju sopranov ta rez vzel čisto preveč zares. Moteti Os justi, Christus factus est pro nobis in Ave Maria so dali mešanemu pevskemu sestavu precej možnosti, da je pokazal vse svoje vrline v najrazličnejših a cappella kombinacijah in v dokaj zahtevni romantično vodeni pevski liniji. Ansamblu je večidel omenjeni »eho« uspel, le visoki ženski pevski glasovi so bili preveč izpostavljeni.

                V sklepu pa smo prisluhnili kar dobro izbranemu domačemu vokalno-instrumentalnemu delu Dolarjevi kantati Miserere mei Deus za štiri pevske soliste, zbor in godala s continuom. Izvajalci so bili nadaljevalci zborovskega uvoda, pridružili pa so se jim še pevski solisti sopranistka Alenka Slokar, altistka Marjetka Drucker, tenorist Marjan Trček, bas-baritonist Marcos Bajuk in čembalistka Elisa Frexio. Dolarjeva uglasbitev spokornega psalma kralja Davida predstavlja v formalnem glasbenem pogledu zaporedje recitativov, arij in ansamblov v pogledu (instrumentalnega)  cerkvenega koncerta, vsega skupaj 22 zaporednih točk. Pevski solisti, zbor in godala so tudi tokrat z dirigentom Tomažem Faganelom podčrtali vse najbolj značilne elemente Dolarjeve kantate.

Bogdan Učakar: Koncerti na Idriartu

Delo, 1990/XXXII, št. 183 (8.8.), str. 7

                ...

                V župnijski cerkvi Bled so nastopili Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja in Deželni mladinski orkester Severnega Porenja - Westfalije iz Wittna. Dirigenta sta bila Christian Fitzner in Tomaž Faganel, kot solisti pa so nastopili Elisa Freixo (orgle) in pevski solisti Alenka Slokar (sopran), Marjetka Drucker (alt), Marjan Trček (tenor) in Marcos Bajuk (bas).

                Ambientalno dober koncertni nastop, tudi kar zadeva akustične predznake in kot zadostno vračilo za vloženo pripravo programa.

                ...

                Tri, kar gotsko asketske motete a capella Antona Brucknerja, Os justi, Christus factus est pro nobis in Ave Maria, so kranjski pevci zapeli zelo zbrano, ob vodenju dirigenta Tomaža Faganela dinamično in dikcijsko razvidno. Lep, meditativen trenutek večera. - Sledilo je delo J. K. Dolarja Miserere mei deus: jezuitski pater, Kamničan Janez Krstnik Dolar (1620-1673) je uglasbil več psalmov na biblično besedilo Miserere mei deus; enega izmed njih smo poslušali tudi v blejski farni cerkvi. Zbor, solisti in godalni orkester so pripravili čedno in svežo novo interpretacijo Dolarjeve skladbe, ki ni pomembna le za našo glasbeno kulturo, ampak kar za evropsko preverjanje razvoja zgodnje baročne glasbe, predvsem njene dramatsko scenske razsežnosti. Delo kaže predvsem močne vplive Monteverdijeve drame per musica, torej časovno sodobno kategorijo tudi v ustvarjanju J. K. Dolarja.

                Vsekakor naš Domžalčan ni bil skladatelj kar tako. Njegov Miserere ne kaže nikakršnih starčevsko senilnih baročnih potez. Njegova glasba je polna invencije in melodičnega daru, pa čeprav razporejenega v baročni oblikovni kalup stavčne nanizanke. Miserere je tožba čistega srca in jasne dikcije v tem izčiščenem cerkvenem brevariju. Odlična je bila tudi izvedba vseh nastopajočih, ki so zadeli bistvo sloga in stopnjevanje liričnih in dramatskih prvin dela. Biblični dramatski prizor je vodil dirigent Tomaž Faganel.

                ...