485.

Program

1. septembra 1991

Televizijsko snemanje nadaljevanke o Iacobusu Gallusu

Ljubljana, studio TV Slovenija

Iacobus Gallus: Ecce quomodo moritur iustus

486.

Program

21. septembra 1991

Proslava ob 500-letnici dograditve kranjske župnijske cerkve

Kranj, župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Patres, qui dormitis in Hebron

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Laudate Dominum

Iacobus Gallus: Pater noster

dirigent:

Tomaž Faganel

LM (Lea Mencinger): Slovesnost ob 500-letnici cerkve; Slavnostna akademija

Gorenjski glas, 1991/XLIV, št. 74 (20.9.), str. 1

                Kranj - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v kranjski župnijski cerkvi slovesna akademija, na kateri bodo počastili 500-letnico dograditve župnijske cerkve, baragovega (pravilno: Baragovega, op. M. M.) dneva in misijonskega kongresa. Slavnostni govornik bo dr. Peter Vencelj. V kulturnem programu bodo sodelovali: sopranistka Sonja Hočevar, tenorist Stane Koritnik, oktet Jakob Petelin Gallus, organistka Barbara Šibernik (pravilno: Pibernik, op. M. M.), organist Davorin Žitnik, dramski igralec Pavle Rakovec in APZ France Prešeren Kranj. Program povezujeta Jožica Jordan in Janez Dolinar.

                ...

LM (Lea Mencinger): Kulturni in verski spomenik

Gorenjski glas, 1991/XLIV, št. 75 (24.9.), str. 1

                ... Slavnostno akademijo je dopolnil tudi kulturni program, v katerem je nastopil oktet Gallus iz Ribnice, APZ France Prešeren iz Kranja s predstavitvijo Gallusovih motetov, igralec Pavle Rakovec je prebral eno od pridig Janeza Vižintina - patra Angelika...

487.

Program

5. novembra 1991

Solidarnostni koncert s Hrvaško za srednjo šolo Iskra Kranj

Kranj, dvorana srednje šole Iskra

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Iacobus Gallus: Si vox est canta

Iacobus Gallus: Quam gallina suum parit ovum

Stanko Premrl: V Korotan

Fran Gerbič: Bučelar

dirigent:

Tomaž Faganel

(Mija Mravlja): Veste vse o Gallusu?

Gorenjski glas, 1991/XLIV, št. 88 (5.11.), str. 7

                Gotovo ne! Saj tudi nikoli ne boste. Če pa bi hoteli (manjka: vedeti, op. M. M.) nekaj več, se pridružite Akademskemu pevskemu zboru France Prešeren iz Kranja, ki v tem letu s prav posebno pozornostjo študira Gallusa in skladbe o Gallusu, našem Petelinu - Kranjcu. A kar je res, je res. Tudi Gallus ni vse. Je tudi Mozart in druga evropska zborovska literatura, so tudi drugi slovenski zborovski skladatelji in je slovenska ljudska pesem - nikoli do kraja izpeta. Zares je nekaj posebnega, ko stojiš na odru koncertne dvorane v slavnostni obleki, pred tabo dirigent v fraku, v dvorani pa polno poslušalcev. Poskusiti je treba.

                Akademski pevski zbor France Prešeren sprejema nove pevce vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v pevski sobi Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju. Vabljeni!

488.

Program

23. novembra 1991

21. letni koncert

Kranj, dvorana gimnazije

Iacobus Gallus: Nympha, refer

Iacobus Gallus: Patres, qui dormitis in Hebron

Iacobus Gallus: Mirabile mysterium

Iacobus Gallus: Pater noster

Iacobus Gallus: Media vita

Iacobus Gallus: Laudate Dominum

Jakob Jež: Bukolika za Gallusa

Iacobus Gallus: Tempore felici

Iacobus Gallus: Diversos diversa iuvant

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Iacobus Gallus: Si vox est canta

Iacobus Gallus: Quam gallina suum parit ovum

Iacobus Gallus: Heroes pugnate viri

Iacobus Gallus: Musica noster amor

Fran Gerbič: Bučelar

Matej Hubad: Škrjanček poje (dirigiral je Damijan Močnik)

dirigent:

Tomaž Faganel

program je povezovala:

Alenka Bole Vrabec

(Mija Mravlja): Koncert APZ France Prešeren

Gorenjski glas, 1991/XLIV, št. 92 (22.11.), str. 7

                Kranj - V dvorani kranjske Gimnazije bo jutri, v soboto, ob 20. uri letni koncert APZ France Prešeren pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela.

                Letni koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj bo tokrat povsem posvečen Gallusu. Zbor bo v prvem delu koncerta pel Gallusove skladbe, ki jih poslušalci poznajo še iz prejšnjih koncertnih programov, dodali pa so tudi nove. Program obsega duhovne skladbe pretežno iz prve knjige mojstrovih motetov (Nympha refer, Patres yui dormitis in Hebron [pravilno: Patres, qui dormitis in Hebron, op. M. M.], Mirabile mysterium, Pater noster in druge).

                V drugem delu koncerta je na programu sodobno glasbeno delo Jakoba Ježa Bukolika za Gallusa z letnico 1991 (bukolika je pesem, ki prikazuje idealizirano pastirsko življenje). Skladatelj je delo napisal na željo velenjskega mladinskega zbora in njegove dirigentke za celjski festival, ki pa je žal junija odpadel. Skladbo je zbor prvič predstavil maja letos  v Ljubljani na reviji srednješolskih zborov. Iz živahno ritmiziranega zvočnega ozadja nepomenskih zlogov se večkrat pojavi edino razumljivo besedilo Iacobus Gallus dictus Carniolus. Koncert se bo končal z Gallusovimi madrigali, z izborom iz njegovih posvetnih skladb (Tempore felici, Diversos diversa iuvant, Dulcis amica in druge).

Lea Mencinger: Koncert slovesa

Gorenjski glas, 1991/XLIV, št. 93 (26.11.), str. 6

                Kranj - Enaindvajseti letni koncert APZ France Prešeren Kranj je bil nekaj posebnega iz več razlogov. Ne le, da je ta najboljši kranjski pevski zbor, ki sodi tudi v vrh slovenskega pevskega poustvarjanja, za svoj letni koncert in s tem kot uvod v novo pevsko sezono izbral glasbo Jakobusa Gallusa; med oba dela koncerta, motete in madrigale glasbenika, ki se ga letos še posebej spominjamo, so umestili svojstveni glasbeni hommage Gallusu, ki ga je z Bukoliko za Gallusa napisal slovenski sodobni skladatelj Jakob Jež. Skladatelj je tudi prisostvoval kranjskemu koncertu v dvorani Gimnazije.

                Tokratni koncert kranjskih apezejevcev pa je bil obenem tudi poslovilni koncert dirigenta Tomaža Faganela. Dirigent odhaja po enajstih sezonah, brez dvoma uspešnih, saj je v tem času zbor med drugimi priznanji prejel Prešernovo nagrado Gorenjske, enako nagrado pa tudi Tomaž Faganel. Strokovno delo z zborom je prav pod Faganelovim vodstvom pripomoglo k temu, da ta kranjski pevski zbor zavzema tako visoko mesto v slovenski pevski kulturi. Dirigentu, ki bo poslej vodil zbor Radia Slovenije, so se zahvalili s priložnostnimi darili, zapeli pa so mu lepo slovensko Škrjanček poje. Tomaž Faganel, sicer muzikolog na Inštitutu za muzikologijo pri SAZU, je tudi že predlagal zboru svojega naslednika, ki bo kot dobro podkovan zborovodja lahko kranjski pevski zbor vodil vsaj tako dobro, kot so ga vodili dosedanji dirigenti.

                Glasbeni nastop APZ France Prešeren je bila tudi priložnost za podelitev glasbenih priznanj ZKO Slovenije, zlatih, srebrnih in bronastih Gallusovih značk, ki jih je pevcem z najdaljšim stažem podelil predsednik ZKO Kranj Matevž Oman. Koncertni program je s prebiranjem verzov povezovala Alenka Bole Vrabec.

Čestitka Jakoba Ježa

23.11.1991

                Iskrene čestitke h koncertu, ki pomeni ponoven napor, da dosežete - in mi poslušalci z vami - lepoto umetnosti glasbe. Zahvala za porisluh Vašemu petju.

                Iskreno z Vami Vaš Jakob Jež

                Prisrčna hvala za izvedbo Bukolike

489.

Program

10. decembra 1991

Solidarnostni koncert

Kranj, večnamenski prostor osnovne šole Franceta Prešerna

Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Matej Hubad: Škrjanček poje

dirigent:

Baki Jashari

490.

Program

7. februarja 1992

Trenutek tišine

Kranj, Prešernov gaj

Ubald Vrabec: Zdravljica

Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom

Emil Adamič: V snegu

dirigent:

Baki Jashari

491.

Program

6. marca 1992

Občinska revija pevskih zborov

Kranj, dvorana gimnazije

Marijan Lipovšek: Dekle in romar

Felix Mendelssohn Bartholdy: Richte mich, Gott

Jurij Gregorc: Marko skače

dirigent:

Baki Jashari

492.

Program

26. aprila 1992

Mozartov cikel, koncert

Ljubljana, Slovenska filharmonija

Wolfgang Amadeus Mozart: La Clemenza di Tito

dirigent:

Uroš Lajovic

sodelovali so:

Komorni ansambel Slovenicum, Irena Baar, sopran, Vlatka Oršanič, sopran, Dunja Vejzović, mezzosopran, Eva Novšak Houška, mezzosopran, Branko Robinšak, tenor, Juan Vasle, bas

Franc Križnar: Koncert ansambla Slovenicum; La Clemenza di Tito

Dnevnik, 1992/XLII, št. 115 (29.4.), str. 7

                S koncertno izvedbo zadnje Mozartove opere La Clemenza di Tito je komorni ansambel Slovenicum z dirigentom, umetniškim vodjem ansambla in pobudnikom tega celotnega štiriletnega koncertnega ciklusa, Urošem Lajovicem, minulo nedeljsko dopoldne sklenil ta obsežni in z evropskimi kriteriji izmerljivi celotni projekt nasploh.

                Zadnja Mozartova opera La Clemenza di Tito (v prostem prevodu Titusovo usmiljenje), ki je nastala v zadnjem letu skladateljevega življenja (1791) in je bila tudi izvedena v Pragi, je tokrat zaživela v koncertni podobi v veliki dvorani SF z izvajalci - pevskimi solisti: Dunjo Vejzović, Vlatko Oršanić, Ireno Baarovo, Evo Novšak-Houško, Brankom Robinšakom, Juanom Vasletom ter Akademskim pevskim zborom »France Prešeren« iz Kranja, ki ga je pripravil zborovodja Baki Jashari. Nedvomno so imeli največ zaslug za tokratno (nadpovprečno koncertno) izvedbo tega dela dirigent Lajovic, zbor in pa odlična gostujoča mezzosopranistka D. Vejzović. Še več, oboje najbolj izpostavljenih arij v prvem in drugem dejanju - arij Sekstusa - je Vezovićeva odpela v vsej in pravi operni vehemenci in na pamet. Njen glas se je odlično ujel z zahtevno Mozartovo kantileno, v kateri se je morala, tudi zaradi omejenosti našega koncertnega prostora v primerjavi z velikimi opernimi in koncertnimi odri, kjer slovita umetnica sicer nastopa in poje, precej brzdati. Tudi ostali člani pevskega seksteta pri tem niso zaostajali, morda jim je bila prav Vejzovićeva odličen dodatni impulz za dosežke, ki smo jih tokrat slišali. Od uverture (z odlično pripravljenim komornim orkestrom Slovenicum) preko arij posamičnih pevskih solistov in pevskih ansamblov (dueti, terceti, kvintet, sekstet, recitativi in zbori) pa do sklepnega finala v drugem dejanju smo bili priče odlične izvedbe zadnje Mozartove opere iz vrste oper serij. Mozartova glasba je v tem delu izredno tenkočutna, očarljiva, petje je prepleteno s številnimi instrumentalnimi vložki, tako da okostenela zgodba (libretista P. Metastasio in C. Mazzola) v vsem tem še najmanj moti.

Milena Nograšek: Zaključek štiriletnega cikla »Mozart, kdo je to«; Blesteča koncertna izvedba Mozartove opere

Slovenec, 1992/LXXVI, št. 98 (29.4.), str. 12

                S koncertno izvedbo zadnjega Mozartovega glasbeno-scenskega dela La clemenza di Tito so člani komornega ansambla Slovenicum z dirigentom Urošem Lajovicem 26. aprila sklenili obširen ciklus koncertnih nedeljskih matinej, posvečenih Mozartovi ustvarjalnosti pa tudi ustvarjalnosti njegovih sodobnikov, nasprotnikov in občudovalcev.

                Opero La clemenza di Tito, ki je nastala v zadnjem letu Mozartovega življenja (poleti 1791), je skladatelj napisal po naročilu ob kronanju Leopolda II., za izvedbo v Pragi. Operi je Mozart menda posvetil le dva tedna časa, zato je verjetno, da je pri komponiranju sodeloval tudi njegov učenec Süssmayr.

                Ko pregledamo vsebinsko zgodovinsko zasnovo tega dela, se zdi, gledano s sodobnimi merili, snov kaj malo privlačna. Opera res ne sodi med Mozartova pogosto izvajana odrska dela.

                Vendar nas glasba z vsakim odlomkom očara s svojo lepoto in neposrednostjo izraza. Dirigent Uroš Lajovic se je odločil za predstavitev skrajšane verzije tega sicer dokaj obširnega dela. Z orkestrom Slovenicum, odlično solistično pevsko ekipo ter ob sodelovanju Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja, ki ga je pripravil zborovodja Baki Jashari, je koncertna izvedba tega dela zablestela v vsej lepoti.

                Glas Vlatke Oršanić se je zdel kot ustvarjen za zahtevno vlogo Vittelie. Pevka odlično obvladuje glasovni obseg od nižin do lahkotnih višin. Izjemno celovito je bilo muzikalno podajanje mezzosopranistke Dunje Vejzović. S skrbnim fraziranjem in zelo kultiviranim podajanjem sta navdušili tudi sopranistka Irena Baar in mezzosopranistka Eva Novšak-Houška. Zahtevam Mozartovega stila je ustrezala simpatična barva glasu tenorista Branka Robinšaka, ki je liriki dodal tudi nekaj prepričljivih dramatičnih poudarkov. Basist Juan Vasle je ugajal zlasti v solističnih odlomkih, ima odlično dikcijo, v ansamblih pa je njegov glas manj izrazit. Odlično je bilo skupno muziciranje pevskih solistov v duetih, tercetih in zlasti v zaključnem sekstetu z zborom, ki so ga morali izvajalci celo ponavljati.

                Zvočno polni in učinkoviti so bili tudi zborovski odlomki, ki jih je Mozart oblikoval za podčrtanje dramatskega dogajanja zlasti ob zaključku obeh dejanj.

                Ob lepo pripravljenem zboru in odličnih pevskih solistih, ki so jih številni poslušalci nagradili tudi z vmesnimi aplavzi, je pomemben delež prispeval tudi zvok orkestra Slovenicum, po zaslugi dirigenta Lajovica zvečine zelo dobro dimenzioniran, dovolj mozartovsko lahkoten v spremljevalni vlogi in zvočno poln v samostojnih instrumentalnih odlomkih. Priznanje je zaslužil Slavko Goričar za izvedbo parta soloklarineta v ariji Parto, ma tu ben mio, v katerem se je glas mezzosopranistke Dunje Vejzović odlično dopolnjeval z zvokom klarineta.

                Ciklus Mozart, kdo je to, ki si ga je zamislil in ga z orkestrom Slovenicum ter številnimi solisti vodil Uroš Lajovic več kot štiri leta, je torej zaključen. Projekt se je zdel ob sami napovedi komajda uresničljiv, a so ga izvajalci skupno z organizatorjem Festivalom Ljubljana izpeljali korektno in v celoti, za kar jim gre vse priznanje.

Bogdan Učakar: Posvetilo Mozartu je sklenjeno; Opera Titusovo usmiljenje

Delo, 1992/XXXIX, št. 110 (15.5.), str. 6

                S koncertom v Veliki dvorani Slovenske filharmonije sta organizatorja Ljubljanski festival in Slovenska filharmonija sklenila uspešno zamisel matinejskih nedeljskih koncertov s skupnim naslovom Hommage a Mozart. V štirih letih in štirih glasbenih ciklih se je zvrstilo na koncertnem odru velike dvorane Slovenske filharmonije toliko zares dobre in pomembne glasbe, da podobne uspešnosti v koncertni ponudbi pri nas doslej nismo doživeli. Statistika je zelo zgovorna. V štiriletnem ciklu »Mozart, kdo je to« je nastopilo 45 solistov, število komornih glasbenih izvedb pa je seveda še veliko večje. Komorni orkester Slovenicum in dirigent Uroš Lajovic sta opravila velikansko umetniško delo in jima gre vse priznanje za njuna poustvarjalna prizadevanja.

                Velik pomen zamisli in izpeljave zajetnega načrta pa se tu ne konča. Nedeljske glasbene matineje, za katere smo na začetku domnevali, da ne bodo naletele na večjo pozornost poslušalcev, saj je komornih koncertov pri nas v zadnjem času veliko, so zaorale kar novo brazdo z izredno odmevnostjo. S seštevanjem uspešnosti Mozartovega cikla lahko ugotavljamo obenem kar evidenten začetek štetja nove glasbene publike - skoraj majhen fenomen, ki ga ne gre prezreti.

                Na zaključnem koncertu smo slišali koncertno izvedbo opere La clemenza di Tito v kar se da kakovostni interpretaciji pevskih solistov, Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja in komornega ansambla Slovenicum z dirigentom Urošem Lajovicem.

                Zadnja Mozartova opera La Clemenza di Tito (v prostem prevodu »Titusovo usmiljenje«) je nastala v dveh poletnih tednih leta 1791 na podlagi naročila iz Prage, mesta, ki je edino cenilo Mozartova dela v tistem času celo bolj kot Dunaj. Opero uvrščamo v zvrst opere serie, neznansko zmečkanega pojma v baroku etablirane scenske oblike, ki je kmalu zašla v izumetničenost in ni dočakala pomembnejšega odrskega preživetja. Tudi v Mozartovem delu je ostalo nekaj oblikovnih rudimentov, povsem pa je izginila prazna retorična obremenjenost, okornost invencije in samovšečna odrska gesta, tako značilna za ta tip opere. Mozartov okus seveda ni bil baročen, čeprav se mu je zdela oblika še vedno zanimiva. Mozartova izredna asimilacijska sposobnost spajanja dveh scenskih slogov (zelo močan Gluckov vpliv!) se kaže v nasičeni dramatiki, širokih, kar koncertnih arijah, ob sobivanju širših pevskih podaljševanj in zborovskih prizorov, predvsem pa novi in sveži instrumentaciji (omenimo le povsem novo uporabo klarinetov!). Tudi tu je zmagala Mozartova invencija nad šablono, Mozartova lirika nad suhoparno baročno retoriko. Čeprav je okvir baročen, je glasbena podoba klasična, tipično mozartovska.

                Koncertno izvedbo, ki je bila nedvomno resnični poustvarjalni vrh cikla, lahko ocenim le v ničemer dvomljivih presežnikih, saj ni bilo niti v solistični pevski zasedbi, zborovski pripravljenosti (zborovodja Baki Jashari) in angažirane intenzivnosti komornega ansambla Slovenicum prav nobene bistvene pomanjkljivosti. Dirigent Uroš Lajovic je s kar prenoviteljsko odločnostjo in muzikalno mero izklesal koncertno operno predstavo, ki je blestela v vseh detajlih glasbene dramaturgije, ki bi lahko ostala sicer skrita na čistini koncertnega odra.

                Kot solisti so nastopili mezzosopranistka Dunja Vejzović, sopranistka Vlatka Oršanić, mezzosopranistka Eva Novšak-Houška, sopranistka Irena Baar, tenorist Branko Robinšak in basist Juan Vasle. Dunja Vejzović, nedvomno osrednja pevska osebnost koncertne operne izvedbe, nas je pretresla z vrhunsko pevsko interpretacijo, povsod dramatsko zaokroženo z izrednim občutkom za slog in bogato pevsko linijo Mozartovega zapisa. Na videz krhka sopranistka Vlatka Oršanić (kako smo jo le spustili z našega opernega odra?) je v pevskih interpretacijah pokazala veliko in močno suverenost in čisto zanesljivost v oblikovanju. Ob njej bolj lirično mehka Irena Baar in v pevski žamet odeta Eva Novšak-Houška. Zelo lepi so bili pevski nastopi tenorista Branka Robinšaka in tudi zelo blizu njegovemu izrazu, kar bi lahko veljalo tudi za basista Juana Vasleta. Presenetil je mešani zbor France Prešeren, ki je s svojo izenačeno barvo stopnjeval glasbeno dogajanje. Vse niti pa so bile v rokah dirigenta Uroša Lajovica, ki je pazil na vsako podrobnost v partituri. Zvočna scena, ki je tako nastajala, kar ni potrebovala libreta, saj smo jo razumeli s poteka te resnično izvrstne in umetniško polne izvedbe.

Mija Mravlja: Mozart - kdo je to

Gorenjski glas, 1992/XLV, št. 37 (15.5.), str. 7

                Zadnjo aprilsko nedeljo sta Komorni ansambel Slovenicum in njegov dirigent Uroš Lajovic sklenila Mozartov ciklus.

                Ciklus je zasnoval dirigent Uroš Lajovic in ga v okviru Festivala Ljubljana uresničil v štirih letih. Stalni izvajalec ter (pravilno: teh, op. M. M.) je bil Komorni ansambel Slovenicum s svojim dirigentom, pa tudi Akademski pevski zbor France Prešeren pod vodstvom Tomaža Faganela in Bakija Jasharija. V štiriletnem ciklusu je poleg stalnih izvajalcev sodelovalo še 27 inštrumentalnih in 18 vokalnih solistov. Koncerti so obogatili ljubljanske nedeljske dopoldneve v Slovenski filharmoniji, večkrat pa so bili predstavljeni tudi poslušalcem širom po Sloveniji, v Velenju, Kopru, na Prevaljah. Iz obsežnega ciklusa bomo predstavili le koncerte, pri katerih je sodeloval Kranjski APZ. Poleg čarobne glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki je obsegala dobršen del vsakega koncerta, je dirigent predstavljal tudi glasbena dela drugih skladateljev - njegovih učencev, učiteljev in nasprotnikov.

                Prvi konncert (marca 1989) je predstavil dela Gregoria Allegrija, Giovannija Battista Martinija in Wolfganga Amadeusa Mozarta. Gregorio Allegri je bil skladatelj baročne cerkvene glasbe, znan predvsem po svojem devetglasnem zborovskem Misesere, ki ga je zbor Sikstinske kapele skoraj 250 let vsako leto izvajal  v obredju velikega tedna. Na prvem koncertu je bilo predstavljeno njegovo zgodnje delo, motet za soliste, mešani zbor, godala in orgle Domine, ad adjuvandum me festina. Na tem koncertu se je zbor predstavil še v Mozartovem delu Regina coeli, napisanem po vzoru neapeljske cerkvene glasbe. Regina coeli je tretja od štirih marijanskih antifon, ki so jih peli od velike do binkoštne sobote in od tod njen slavnostni koncertni slog.

                Na prvem koncertu, ki so ga razen Ljubljančanov, poslušali tudi Velenjčani, Koprčani in Prevaljčani, so poleg Komornega ansambla Slovenicum in APZ France Prešeren sodelovali še sopranistki Dunja Spruk in Irena Baar, altistka Sabira Hajdarević, tenorist Dušan Kobal, baritonist Marcos Bajuk in violončelist Igor Škerjanc.

                Že maja so orkester, zbor in Uroš Lajovic Ljubljančanom in Velenjčanom predstavili prvi Mozartov oratorij, v katerem se zgleduje pri avtorjih sodobnega italijanskega oratorija, Betulia Liberata (Osvobojena Betulia). Pri izvedbi so sodelovali še tenorist Branko Robinšak, altistka Dragica Kovačič, sopranistka Irena Baar in basist Ivan Sancin. Libretist je črpal večinoma iz Stare zaveze. Besedilo Osvobojene Betulie je napisal po naročilu cesarja Karla VI. Poleg petnajstletnega Mozarta ga je pred njim in po njem uglasbilo še okrog 25 skladateljev. Oratorij nedvomno predstavlja enega najpomembnejših preizkusov talenta mladega Mozarta. Betulia liberata je mejnik v njegovem opusu, delo, v katerem je deček zrasel v moža.

                V tretjem koncertu so bila predstavljena le dela Wolfganga Amadeusa Mozarta - v prvem delu instrumentalna, v drugem pa oratorij za dva soprana, tenor in zbor Davide penitente (Spokorjeni David). Za glasbo tega oratorija je Mozart uporabil prva dva stavka iz svoje maše v C-molu.

                Pri izvedbi oratorija sta sodelovali sopranistki Irena Baar in Lidija Horvat, tenorist Branko Robinšak, APZ France Prešeren in Komorni ansambel Slovenicum.

                Zadnji koncert je prinesel koncertno izvedbo opere La Clemenza di Tito (Tittusovo usmiljenje), ki je nastala v dveh poletnih tednih leta 1791 na podlagi naročila iz Prage in je sploh eno njegovih zadnjih del. Po njej je napisal le še koncert za klarinet, tri manjše arije in tragični Requiem.

                V zadnji koncertni izvedbi so poleg Komornega ansambla Slovenicum in APZ France Prešeren sodelovali še tenorist Branko Robinšak, mezzosopranistki Dunja Vejzović in Eva Novšak-Houška, sopranistki Vlatka Oršanić in Irena Baar ter basist Juan Vasle.

                (Op.: Povzeto po koncertnih listih za posamezne koncerte.)

                Ob koncu cikla »Mozart - kdo je to« se moramo izvajalci in poslušalci z občudovanjem zahvaliti dirigentu Urošu Lajovicu za čudovita nova spoznanja o glasbi, ki nam je obogatila vsakdan. Organizator koncertov Festival Ljubljana pa nam za jesen napoveduje nadaljevanje nedeljskih glasbenih matinej, ki bodo prinesle nova velika imena svetovne glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.

493.

Program

20. junija 1992

22. letni koncert

Kranj, dvorana gimnazije

Iacobus Gallus: Domine Deus patrum nostrum

Felix Mendelssohn Bartholdy: Richte mich, Gott

Carl Orff: Catuli carmina

Odi et amo

Vivamus, mea Lesbia

Miser Catulle

György Ligeti: Papaine

Marijan Lipovšek: Dekle in romar

Jakob Jež: Bukolika za Gallusa

Vilko Rus: Se davno mrači

Ubald Vrabec: Protuletje

Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen

Jurij Gregorc: Marko skače

Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina

France Marolt: Venci veili

Matej Hubad: Srečno, srečno, ljubca moja

Samo Vremšak: Zeleni Jurij

dirigent:

Baki Jashari

program je povezovala:

Alenka Bole Vrabec

Kulturni koledar

Gorenjski glas, 1992/XLV, št. 46 (16.6.), str. 7

                ...

                Kranj - Koncert - V soboto, 20. junija, bo ob 20. uri v dvorani kranjske Gimnazije 22. letni koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren z dirigentom Bakijem Jasharijem.

                ...

494.

Program

24. junija 1992

Proslava ob prvi obletnici slovenske samostojnosti

Ljubljana, Trg revolucije

Himna

dirigent:

Baki Jashari

sodelovala sta:

Pihalni orkester slovenske policije, APZ Tone Tomšič