Strani dopolnjujemo dnevno.
Podatki so informativne narave. Za morebitne napake na strani se vam opravičujemo.
Hvala za razumevanje. |
|
 | | Sezona 1994/95
530.
| Program
|
| 10. septembra 1994
Spominsko zborovanje Gorenjska 1944
Šobec
| Himna (z godbo)
Jurij Fleišman: Triglav
Janez Kuhar - Damijan Močnik: Jutri gremo v napad
Rado Simoniti - Damijan Močnik: Puntarska
Rado Simoniti: Nabrusimo kose
Jurij Fleišman - Matej Hubad: Pod oknom
Viktor Mihelčič: Domovina naša je svobodna
| dirigent:
Damijan Močnik
program je povezoval:
Rado Časl
|
Spominsko ljudsko zborovanje »Gorenjska 1944«
Gorenjski glas, 1994/XLVII, št. 65 (19.8.), str. 21; št. 71 (9.9.), str. 6
| V turističnem kampu Šobec v soboto, 10.9.1994, ob 11 uri
Slavnostni govornik profesor dr. Matjaž Kmecl
Sodelujejo: Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, Pihalni orkester iz Gorij, Vokalni oktet LIP z Bleda, člani Drame SNG: Milena Zupančič, Polde Bibič, Andrej Kurent
Po zborovanju bo tovariško srečanje s prosto zabavo. Igral bo vokalno-inštrumentalni ansambel Gorenjski muzikantje.
|
MA (Marjana Ahačič): Jubilejne prireditve; Gorenjska 1944
Gorenjski glas, 1994/XLVII, št. 69 (2.9.), str. 6
| ... Istega dne, v soboto, 9. septembra, torej, bo ob 11. uri na Šobcu spominsko ljudsko zborovanje pod naslovom Gorenjska 1944, na katerem bo slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl, sodelovali pa bodo APZ France Prešeren iz Kranja, Pihalni orkester Gorje, vokalni oktet Lip Bled, ter igralci Milena Zupančič, Polde Bibič in Andrej Kurent. Po zborovanju prireditelji načrtujejo tovariški (pravilno: tovariško, op. M. M.) srečanje s prosto zabavo...
|
Š(tefan) Žargi: Spominsko ljudsko zborovanje Gorenjska 1944; S Partizanskim bojem zgodovina ne bo imela težav
Gorenjski glas, 1994/XLVII, št. 72 (13.9.), str. 3
| ... Zmerno topel jesenski dan, zelo lepo urejeno okolje kampa Šobec pri Lescah, so bili prelep okvir in priložnost za spominsko zborovanje Gorenjska 1944, ki je bilo minulo soboto. Prireditelji so se s programom zelo potrudili, saj so v vsebinsko zaokroženem nastopu, ki ga je izoblikoval prof. Rado Jan, nastopili poleg Pihalne godbe iz Gorij ter Mešanega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja, še umetniški mojstri govorjene besede, igralci Slovenskega narodnega gledališča Drame: Milena Zupančič, Polde Bibič in Andrej Kurent. Med mojstre govorjene slovenske besede bi lahko šteli tudi slavnostnega govornika prof. dr. Matjaža Kmecla, ki je v svojem govoru opozoril na jezikovno-kulturne korenine, utemeljitve in motive slovenskega narodnoosvobodilnega boja, zato je bilo ime Franceta Prešerna tudi na tej proslavi najpogosteje omenjano...
|
Vabijo dobre pevce
Gorenjski glas, 1994/XLVII, št. 77 (30.9.), str. 6
| Kranj - Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj se je po poletnih počitnicah spet začel pripravljati na novo pevsko sezono. Odpira tudi vrata vsem novim pevcem, ki bi hoteli peti v dobrem pevskem zboru. Vabljeni na njihove pevske vaje ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri v dvorani Osnovne šole France Prešeren Kranj, Kidričeva 49. Informacije pa se dobijo tudi pri predsednici zbora Miji Mravlja na številki 064/312-226.
|
Dobri pevci, dobri pevski zbori
Spekter, okt. 1994, št 33, str. 11
| Samo dobri pevski zbori so v veselje publiki in pevcem samim!
Vabimo vas, da prispevate svoj glas in posluh dobremu pevskemu zboru.
In kaj naj vas poleg veselja do petja še motivira? Pevska doživetja, ki jih ne bomo nikoli pozabili:
· Mahlerjeva 8. simfonija, Graz '93,
· turneja po Španiji in Švedski,
· sodelovanje z najboljšimi dirigenti: Eric Ericson, Uroš Lajovic, ...
· prepevanje na vsakoletnih zborovskih srečanjih v Nemčiji,
· več zlatih odličij na bienalnih tekmovanjih slovenskih pevskih zborov,
· itd.
Kaj pa naj vas dokončno prepriča? Naši načrti v novi, jubilejni 25. sezoni:
· koncert s Komornim ansamblom Slovenicum: Joseph Haydn, Missa brevis, dirigent Uroš Lajovic,
· snemanje CD plošče,
· turneja po Kanadi,
· izvajanje skladb komponistov, ki so v svetovni špici,
· in nenazadnje petje veliko lepih ljudskih pesmi.
Če ste ZA, pokličite našo predsednico ga. Mijo Mravljo (tel.: 064/312-226) ali pa pridite kar na našo vajo (vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v dvorani Osnovne šole France Prešeren, Kidričeva 49, Kranj).
Nasvidenje, pevke in pevci APZ France Prešeren Kranj
|
531.
| Program
|
| 14. oktobra 1994
Koncert
Kranj, Zavarovalnica Triglav
| Javi Busto: Ave Maria
Imant Raminsh: Ubi Caritas
Heinrich Schütz: Verleih uns Frieden
Lajos Bardos: Libera me
John Rutter: God by in my head
Felix Mendelssohn Bartholdy: Denn Er hat seinen Engeln befohlen
Josquin Desprez: El Grillo
anonimo espanol: Pase el agua
Robert Sund: Vem kan segla
Jens Johansen: Scandinavian Shuffle
Harry T. Burleigh: Deep River
Norman Luboff: All My Trials
Nurit Hirsch - Tova Porot: El Haderech
Diane Cooper: Hine e Hine
Lojze Lebič: Drumelca je zvomlana
Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej
| dirigent:
Damijan Močnik
program je povezovala:
Zdenka Schauer
|
Koncerti; APZ France Prešeren vabi
Gorenjski glas, 1994/XLVII, št. 81 (14.10.), str. 26
| Kranj - V prostorih Zavarovalnice Triglav Kranj bo danes, v petek, ob 20. uri koncert APZ France Prešeren pod vodstvom dirigenta Damijana Močnika. V prvem delu koncerta bo zbor pel duhovne pesmi z vsega sveta, v drugem pa bo predstavil manj znane ljudske pesmi različnih narodov. Vstop je prost.
|
532.
| Program
|
| 12. novembra 1994
Koncert za tržiške krvodajalce
Tržič, osnovna šola Bistrica
| Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni
Josquin Desprez: El Grillo
anonimo espanol: Pase el agua
Emil Adamič: Če ti ne boš moj
Aldo Kumar: Dajte, dajte
Emil Adamič: Rasti, rožmarin!
Lojze Lebič: Drumelca je zvomlana
Karol Pahor: Pa se sliš
Robert Sund: Vem kan segla
Robert Sund: Goodnight, well it's time to go
Emil Adamič: Stoji gora
Anton Foerster: Planinska
| dirigent:
Damijan Močnik
program je povezoval:
Marko Črtalič
|
533.
| Program
|
| 25. novembra 1994
Koncert
Škofja Loka, grajska kapela
| Javi Busto: Ave Maria
Imant Raminsh: Ubi Caritas
Heinrich Schütz: Verleih uns Frieden
Lajos Bardos: Libera me
John Rutter: Gott sei mir im Geist
Felix Mendelssohn Bartholdy: Denn Er hat seinen Engeln befohlen
Josquin Desprez: El Grillo
anonimo espanol: Pase el agua
Robert Sund: Vem kan segla
Jens Johansen: Scandinavian Shuffle
Harry T. Burleigh: Deep River
Norman Luboff: All my Trials
Nurit Hirsch - Tova Porot: El Haderech
Diane Cooper: Hine e Hine
Lojze Lebič: Drumelca je zvomlana
Emil Adamič: Stoji gora
Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej
| dirigent:
Damijan Močnik
|
534.
| Program
|
| 4. decembra 1994
Haydnov ciklus, koncert
Ljubljana, Slovenska filharmonija
| Ignaz Holzbauer: Pastorella
Joseph Haydn: Te Deum laudamus
| dirigent:
Uroš Lajovic
sodelovali so:
Komorni ansambel Slovenicum, Mojca Tiran, sopran, Irena Svoljšak, alt, Andrej Debevec, tenor, Slavko Savinšek, bariton
|
FK (Franc Križnar): Koncert na nedeljski matineji
Gorenjski glas, 1994/XLVII, št. 96 (9.12.), str. 8
| S ciklom predstavljanja Haydnove glasbe nadaljuje v Ljubljani Komorni orkester Slovenicum z dirigentom in ustanoviteljem Urošem Lajovcem že drugo sezono nedeljskih matinej ljubljanskega Festivala.
Po uspešnem štiriletnem ciklu predstavljanja Mozartove glasbe je zdaj torej na vrsti glasba Josepha Haydna (1732-1809); pa ne le njega, temveč tudi njegovih sodobnikov, vzornikov in učiteljev, prijateljev in nasprotnikov. Tudi komorni orkester Slovenicum z Lajovcem na teh koncertih ne igra sam. Tokrat so bili solisti v glasbi skladateljev Josepha in Michaela Haydna ter Ignaza Holzbauerja čembalistka Lucy Hallman, pevski solisti: sopranistka Mojca Tiran, altistka Irena Svoljšak, tenorist Andrej Debevec in baritonist Slavko Savinšek. V dveh sklepnih delih pa je pel stari znanec ljubljanske glasbene scene in sodelavec komornega ansambla Slovenicum, odlični kranjski mešani APZ France Prešeren z zborovodjem Damijanom Močnikom. Slednjega smo slišali pod skupno Lajovčevo taktirko v Pastorelli za sopran, zbor in orkester I. Holzbauerja in v sklepnem Te Deumu Laudamusu v C-duru za pevske soliste, zbor in orkester spet Josepha Haydna. Zbor je sicer maloštevilni vlogi dodobra izkoristil in ponovno opozoril nase. Kljub relativno hudi konkurenci na tem (vokalnem) področju pa le izgleda, da ima omenjeni ansambel določene kvalitete, ki jih dirigent mednarodnega slovesa U. Lajovic v svojih projektih zna opaziti in konec koncev tudi izkoristiti.
Zbor je v obeh zahtevnih partijah dodobra obarval zahtevno glasbeno vlogo in pel obe partiji v izvirnem latinskem jeziku.
...
|
Peter Kušar: Kritike in ocene; Nedeljske matineje Festivala Ljubljana; Slovenicum za Haydna
Dnevnik, 1994/XLIV, št. 332 (7.12.), str. 19
| ...
Če rahlo pretiravam, bi dejal, da »povprečen« obiskovalec koncertov Haydna čisla, če ga ni treba poslušati. Občinstvo matineje pa je temu mnenju veselo nasprotovalo. Verjetno je bilo, z mano vred, najbolj potešeno pri postavitvi sklepne točke koncerta, pri izvedbi kantate Te deum laudamus za soliste, zbor in orkester. Joseph Haydn je v tej muziki »uradno« hvalil sicer svojega novega delodajalca Nikolausa Esterhazyja. Za nas pa je bilo to delo tridesetletnika le zanimiv popravek k podobi osebnosti, ki je »zorela počasi«. Haydnova subjektivna premoč pri preoblikovanju polifonije je namreč govorila za moža zelo klasicistične sorte, tiste, ki na poseben način ve, kdaj napeti navdih in »družabnost«.
V tej skladbi so se glasbenikom Komornega orkestra Slovenicum enakovredno in dobrodošlo pridružili pevci Akademskega pevskega zbora France Prešeren, ki jih je pripravil Damijan Močnik, in solisti Mojca Tiran, Irena Svoljšak, Andrej Debevec in Slavko Savinšek...
|
535.
| Program
|
| 5. februarja 1995
Koncert ob 25-letnici
Kranj, župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev, pred Prešernovim spomenikom, Prešernovo gledališče
| Joseph Haydn: Te Deum laudamus
Anton Bruckner: Ave Maria
Felix Mendelssohn Bartholdy: Richte mich, Gott
John Rutter: Gloria
Ubald Vrabec: Zdravljica
Kamilo Mašek - Janez Močnik: Zgubljena vera
Vinko Vodopivec: Soldaška
John Rutter: For the beauty of the earth
John R. Sweney - John Coats ml.: There is sunshine in my soul
John Rutter: When the Saints go marching in
Aldo Kumar: Dajte, dajte
Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja
Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej
Emil Adamič: Kolo
| dirigenti:
Damijan Močnik, Irma Močnik, Peter Bogataj
program je povezovala:
Alenka Bole Vrabec
sodelovali so:
komorni orkester, Damijana Močnik Božič, pozitiv, klavir, Barbara Tišler, sopran, Irma Močnik, alt, Marjan Trček, tenor, Tomaž Faganel, bas
|
MF (Mateja Faletič): 25. obletnica APZ France Prešeren
Republika, 1995/IV, št. 31 (2.2.), str. 16
| Kranj - Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, ki šteje 55 pevcev, letos praznuje 25. obletnico svojega delovanja. Jubilej bodo počastili s slavnostnim nedeljskim koncertom, na katerem bodo predstavili program, ki so ga pripravili na lanskem festivalu na Danskem. Po mnenju dirigenta Damijana Močnika, bo koncert za ljubitelje slovenske zborovske pesmi zelo zanimiv, saj se bo dogajal na treh prizoriščih: V kranjski župnijski cerkvi, pred Prešernovim spomenikom in v Prešernovem gledališču v Kranju. Tudi program je razdeljen na tri dele. V prvem delu bodo predstavili skladbe tujih skladateljev, v drugem domače skladbe in v tretjem ljudske pesmi, ki so jih pevci izbrali sami. Med tujimi skladbami še posebej velja izpostaviti Glorio skladatelja in dirigenta Johna Rutterja, ki bo v izvedbi Akademskega pevskega zbora iz Kranja prvič izvedena v Sloveniji.
|
Lado Stružnik: Z ljubiteljskim petjem predstavljajo novosti
Delo, 1995/XXXVII, št. 27 (2.2.), str. 49
| Kranj, 1. februarja - Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, ki že vrsto let sodi med najkvalitetnejše pevske zbore pri nas, praznuje 25-letnico svojega delovanja. Ob jubileju pripravlja velik koncert, na katerem bo nekaj skladb tujih avtorjev prvič predstavljenih v Sloveniji.
Zbor, ki se je ob ustanovitvi imenoval Akademski komorni zbor Kranj, je v 25 letih svojega delovanja sodeloval na blizu 500 koncertih in drugih prireditvah. Na njih je izvedel kakih 500 skladb domačih in tujih skladateljev in pri tem javnosti prvič predstavil številna nova slovenska zborovska dela. Nastopil je že širom po Evropi, redno pa sodeluje na nekaterih festivalskih prireditvah doma in v tujini. Preskusil se je tudi na nekaj mednarodnih zborovskih tekmovanjih, kjer je dosegel tudi vidne uvrstitve.
Prvih 12 let je bil stalni dirigent zbora Matevž Fabijan, naslednjih deset let pa Tomaž Faganel. Za krajši čas je zbor vodil Baki Jashari, sedaj pa mu dirigira Damijan Močnik. V bogatem ustvarjalnem obdobju pa so z zborom sodelovali tudi nekateri svetovno znani zborovski skladatelji in dirigenti, kot so Uroš Lajovic, češki dirigent Jiri Belohlavek, italijanski dirigent Fabio Luisi, angleški skladatelj in dirigent John Rutter ter v svetu najbolj znana in cenjena osebnost evropskega zborovstva Eric Ericson.
Na jubilejnem koncertu v soboto zvečer, ki se bo začel v župnijski cerkvi, nadaljeval na prostoru pred Prešernovim spomenikom in končal v Prešernovem gledališču, bodo izvajali skladbe domačih in tujih avtorjev, med njimi tudi štiri tuje skladbe, ki jih doslej v Sloveniji še nismo slišali. Z zborom bodo na koncertu sodelovali komorni orkester iz Kranja, pianistka Damijana Božič - Močnik, sopranistka Barbara Tišler, altistka Irma Močnik, tenorist Marjan Trček in basist Tomaž Faganel.
|
Popravek
Delo, 1995/XXXVII, št. 28 (3.2.), str. 7
| Jubilejni koncert ob 25-letnici Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja bo v nedeljo, 5. februarja, z začetkom ob 19. uri v župnijski cerkvi in ne v soboto, kot smo včeraj pomotoma objavili. Na koncertu bo sodeloval tudi za to priložnost sestavljen komorni orkester. Bralcem se za napako opravičujemo.
|
Lea Mencinger: Koncert ob 25-letnici APZ France Prešeren; Srebrni zborovski jubilej
Gorenjski glas, 1995/XLVIII, št. 10 (3.2.), str. 8
| Kranj - S slavnostnim koncertom v dveh delih - v kranjski župnijski cerkvi in v nadaljevanju v Prešernovem gledališču bo eden najboljših slovenskih pevskih zborov Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pod vodstvom Damijana Močnika proslavil svoj visoki jubilej. Prireditev bo v nedeljo, 5. februarja, ob 19. uri.
Za koncert je APZ France Prešeren izbral poseben program. Kot je na tiskovni konferenci pred koncertom povedal dirigent Damijan Močnik, ki vodi zbor od leta 1992, naj bi s premišljeno izbranim programom poudarili vse najboljše pevske dosežke. V ta okvir gotovo sodi že dlje časa utečeno sodelovanje s komornim orkestrom Slovenicum pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica, ki je že pred časom kranjske pevce povabil v obširni glasbeni projekt Mozart z večjim številom glasbenih matinej v Slovenski filharmoniji in koncerti po Sloveniji. Sodelovanje se nadaljuje tudi z glasbenim programom Haydn, iz katerega so za slavnostni koncert v Kranju odbrali Te deum laudamus za soliste, zbor in orkester. V tem delu koncerta bodo izvajali še Brucknerjevo Ave Mario, uglasbeni psalm F. Mendelssohna-Bartholdyja Richte mich, Gott in mašni stavek Gloria angleškega skladatelja Johna Rutterja za mešani zbor, trobila, tolkala in orgle. Ta skladba in v drugem delu koncerta še dve Rutterjevi, bosta tokrat pri nas prvič izvedeni.
Pred začetkom drugega dela koncerta se bodo pevci in tudi poslušalci na poti v dvorano Prešernovega gledališča ustavili ob spomeniku Franceta Prešerna, kjer bodo zapeli tri pesmi slovenskih skladateljev. Drugi del koncerta v Prešernovem gledališču bo sestavljen iz dveh pesmi, ki jih je uglasbil skladatelj in dirigent John Rutter in ene pesmi Johna R. Sweneyja in Johna Coatesa ml. Za zaključek pa je zbor pripravil še štiri slovenske ljudske pesmi, kot so Dajte, dajte, Pjesme iz Medjimurja, Dekle, to mi povej in Kolo, same popularne zborovske uspešnice skladateljev Kumarja, Žganca, Mirka in Adamiča.
Z izborom Rutterjevih skladb je APZ France Prešeren hotel še posebej podariti (pravilno: poudariti, op. M. M.) svoje pevsko sodelovanje na lanskem festivalu Evropa Cantat, zborovskem seminarju na Danskem, kjer se srečajo najboljši evropski pevski zbori. V seminarskem delu so kranjski pevci študirali prav s skladateljem in dirigentom Johnom Rutterjem in se še posebej uspešno predstavili tudi na koncertu, kot sestavnem delu festivalskega dogajanja.
Sicer pa ima APZ France Prešeren Kranj na svojem »spisku« celo vrsto tako doma kot v tujini priznanih dirigentov, s katerimi so sodelovali občasno ali pa dlje časa. To za zbor s takšnim pevskim ugledom seveda ni nič nenavadnega. Skozi vseh petindvajset let je zboru, ki je kranjsko zborovstvo večkrat predstavljal na najuglednejših pevskih tekmovanjih doma in v tujini (štirikrat zlata medalja na tekmovanju Naša pesem), prejel celo vrsto priznanj od Prešernove nagrade Gorenjske do Gallusove plakete, uspelo obdržati kvalitetno raven brez posebno očitnih in za zbore sicer običajnih nihanj, kot je na tiskovni konferenci posebej poudaril (pravilno: poudarila, op. M. M.) predsednica zbora Mija Mravlja. Za to imajo seveda zasluge tudi njihovi stalni dirigenti, ki so znali iz pevcev vedno izvabiti najboljše - Matevž Fabijan, Tomaž Faganel, Baki Jashari, in tudi srečanja s svetovno cenjenimi imeni kot so Eric Ericson, John Rutter, Fabio Luisi in drugimi, s katerimi se je zbor srečal tudi na številnih koncertih in festivalih v tujini.
Čeprav je ob jubileju pozornost namenjena že doseženemu, pa pri APZ France Prešeren Kranj seveda načrtujejo marsikaj novega in zanimivega tudi za naprej. Poleg letošnjega koncertnega programa, ki ga ustvarjajo z dirigentom Močnikom, razmišljajo tudi o svoji prvi CD plošči. Doslej so sicer posneli šest plošč (pravilno: tri plošče, op. M. M.), snemali za televizijo. S Komornim ansamblom Slovenicum in dirigentom Lajovicem se pripravljajo na spomladanski ciklus glasbenih matinej v Slovenski filharmoniji o skladatelju Josephu Haydnu. Med drugimi dogovorjenimi nastopi bo vsekakor zanimiv koncert v okviru festivala Idriart. Med velike želje pa so si letos zapisali udeležbo na glasbenem festivalu v Izraelu. Zanj bi seveda potrebovali velikodušno finančno pomoč sponzorjev, ki razmišljajo o koristnem pojavljanju pevcev iz Slovenije na raznih koncih sveta. Navsezadnje ni kar tako tudi odziv na udeležbo na lanski Evropa Cantat, kjer so v naslednji glasbeni program tega evropskega zborovskega festivala najboljših uvrstili proučevanje slovenske pevske ustvarjalnosti - katere del so očitno zanimivo in uspešno predstavili kranjski apezejevci.
S pevskim zborom bo tokrat sodeloval komorni orkester, ki ga sestavljajo priznani glasbeniki iz več slovenskih orkestrskih sestav, kot solisti pa se bodo predstavili še Damijana Božič Močnik, klavir, pozitiv, Barbara Tišler, sopran, Irma Močnik, alt, Marjan Trček, tenor, Tomaž Faganel, bas. program (pravilno: Program, op. M. M.) bo povezovala Alenka Bole Vrabec.
Dirigent Damijan Močnik: »Prevzeti dirigentstvo pri tako uveljavljenem pevskem zboru je zame pomenilo vsekakor velik izziv. Skupaj se bomo trudili za pester in zanimiv program, zaradi katerega bodo sedanji pevci ostajali, novi pa prihajali.«
|
Mateja Faletič: Gorenjska; Kulturni praznik; Mesec, bogat s prireditvami; Osrednja kulturna slovesnost bo v Prešernovi hiši v Vrbi
Republika, 1995/IV, št. 33 (4.2.), str. 13
| ... V nedeljo bodo ob Prešernovem dnevu in svoji 25-letnici člani APZ Kranj v župnijski cerkvi, pred Prešernovim spomenikom in v Prešernovem gledališču priredili koncerte...
|
Re. Š.: APZ France Prešeren; Že četrt stoletja ubranega petja!
Slovenec, 1995/LXXIX, št. 29 (4.2.), str. 9
| Kranj - Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja že četrt stoletja razveseljuje ljubitelje zborovskega petja in že vrsto let sodi med naše najkakovostnejše pevske zbore. Ob 25-letnici delovanja pa pripravlja drevi ob 19. uri jubilejni koncert, na katerem bodo med drugim tudi prvič izvajali skladbe tujega skladatelja Johna Rutterja, tega so spoznali na lanskem festivalu Europa cantat na Danskem.
V začetku svojega glasbenega ustvarjanja se je zbor imenoval Akademski komorni zbor Kranj, pred 14 leti pa se je preimenoval v APZ France Prešeren. Doslej so izdali tri plošče z naslovi Pod jasnim soncem rdeča roža; Srečno, srečno, ljubca moja ter delo skladatelja Alojzija Ajdiča Ravensbrück, kantata za recitatorja, dva mešana zbora in orkester. Zbor je prejel Prešernovo nagrado Gorenjske ter Gallusovo plaketo.
Med najpomembnejšimi načrti, ki jih ima zbor v prihodnje, je Mija Mravlja omenila sodelovanje s komornim ansamblom Slovenicum, nastopanje v okviru prireditve Idriart, zelo radi bi posneli lasersko ploščo in se poleti udeležili delovnega festivala »Zimiriya« (pravilno: Zimriya, op. M. M.) v Izraelu, vendar pa je tako sedelovanje povezano tudi z velikimi stroški, saj bi morali zbrati vsaj 50.000 nemških mark.
Jubilejni koncert se bo začel v kranjski župnijski cerkvi, nadaljeval pred Prešernovim spomenikom in končal v Prešernovem gledališču. Izvajali bodo dela Haydna, Brucknerja, Mendelssohna, Rutterja, Vrabca, Maška, Vodopivca ter ljudske pesmi. Z zborom bodo sodelovali tudi Komorni orkester, pianistka Damijana Božič-Močnik, sopranistka Barbara Tišler, altistka Irma Močnik, tenorist Marjan Trček ter basist Tomaž Faganel.
Dirigent zbora Damijan Močnik je na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili ob 25-letnici delovanja, med drugim dejal, da je žalostno, ker mora zbor koncertni zbor prilagajati prostoru, kjer bodo nastopali, saj Kranj še vedno nima primerne koncertne dvorane. Tudi jubilejni koncert bodo morali izvesti na treh različnih krajih. Mija Mravlja pa je ob tem še dodala, da si Prešernov zbor v Prešernovem mestu vsekakor zasluži koncertno dvorano.
|
Marko Studen: Jubilejni koncert
Gorenjski glas, 1995/XLVIII, št. 13 (14.2.), str. 8
| Kranj - Slavnostni koncert ob 25-letnici delovanja APZ France Prešeren je bil tokrat glasbeno-scenski dogodek v treh dejanjih. Prvo se je odvijalo v župni cerkvi, drugo pred Prešernovim spomenikom in tretje v gledališki dvorani. Taka zasnova, ki jo je bržkone spodbudila tudi že tolikokrat obžalovano pomanjkanje primernega glasbenega prizorišča v Kranju, pa je pravzaprav doprinesla svojevrsten presežek, saj je omogočila vsakič nov doživljajski vzgib, vsakokrat različen stik s predstavljanjem zvočne snovi.
Skladnja sporeda se je seveda ravnala po prizoriščih. Najprej so bile na vrsti štiri duhovne skladbe: uvodni Te Deum laudamus Josepha Haydna za soliste, zbor in komorni orkester, motet Ave Maria Antona Brucknerja, 43. psalm Richte mich, Gott Felixa Mendelssohna in Gloria za mešani zbor, trobila, tolkala in orgle Johna Rutterja. - Pred spomenik so položili tri uglasbitve Prešernovih besedil: Zdravljico Ubalda Vrabca, Zgubljeno vero Kamila Maška (v prestavitvi J. Močnika) in Soldaško Vinka Vodopivca. - Sklepni del je imel dva sklopa, najprej tujega z bolj estradnimi songi in priredbami Johna Rutterja ter J. Sweneya in J. Coatesa, zatem pa domačega, sestavljenega iz slovenskih ljudskih v priredbah Alda Kumarja, Vinka Žganca, Vasilija Mirka in Emila Adamiča. - (Omeniti pa je treba še prisrčen intermezzo: v kar številnem otroškem zborčku so kar suvereno zapeli tudi »apezejevski otroci«, predstavniki naslednje generacije.)
Poleg zbora slavljenca so nastopili še pevski solisti Barbara Tišler, Irma Močnik, Marjan Trček in Tomaž Faganel, komorni orkester, trobilna zasedba in Damjana Močnik (pozitiv, klavir). Nastopila sta tudi oba zborova korepetitorja Irma Močnik in Peter Bogataj.
Dirigent Damijan Močnik je s tem sporedom sklenil predstaviti horizont aktualne zborove dejavnosti. Poleg nastopanja s komornim orkestrom Slovenicum (Haydn) je bila najbolj v ospredju lanska udeležba zbora na festivalu Europa Cantat v danskem Herningu in sodelovanje s skladateljem Johnom Rutterjem. Gloria je res izjemno efektna skladba, ki ponuja prave slapove bleščečih zvokov, nadvse vešče razporejenih med zborovske glasove in spremljajoča trobila (skupino naših najboljših trobilcev je vodil Stanko Arnold, njihovo izvajanje je bilo briljantno!), upravičeno je predstavljala osrednjo točko slavnosti.
Očitni vtis koncerta je, da zbor nedvomno hoče vztrajati v najožjem vrhu slovenskega zborovstva. Je čvrst in discipliniran, tempi izvedb so širokopotezni, zanesljivi, gradnja skladb razvidna zlasti v globalni podobi. Značilnost izvajanja so velike poteze in zvočni bloki, škoda le, da bolj niansirano fraziranje, drobna agogika, gibka dikcija in artikulacija glasbenega teksta ostajajo bolj v ozadju, v drugem planu. Dirigent Močnik goji predvsem odprt zvok s kar se da zanesljivo intonacijo in profilirano ostro barvo. Z odsekano kretnjo vzbuja značilno silovit in prodoren zvok. Večina glasbe se je tako nenehno gibala predvsem na gornji ravni dinamike, kar je oviralo lepše zlivanje glasovnih skupin, bolj zaokroženo stapljanje sozvočij, občutljivejše tonsko sožitje. - Se morebiti v tem skriva podzavestna reakcija na današnje skrajno prenasičeno zvočno okolje? Premislek kaže, da je taka pot slepa, da nima izhoda, saj se v hrupu žal vse preveč izgubi, žal vse preveč prekrije. - Gotovo pa smo prisostvovali prav bleščečemu družabnemu dogodku. Jubilejni koncert imenitnega zborovskega organizma nam zagotavlja, da od njega lahko upravičeno pričakujemo nadaljnjo rast in razvoj in še mnogo dobre glasbe.
|
536.
| Program
|
| 7. februarja 1995
Trenutek tišine
Kranj, Prešernov gaj
| Stanko Premrl: Zdravljica
Vinko Vodopivec: Soldaška
| dirigent:
Peter Bogataj
|
Prireditve ob prazniku; Kranj; Pevci Prešernu
Gorenjski glas, 1995/XLVIII, št. 11 (7.2.), str. 8
| Kranj - Tako kot že vsa leta doslej se tudi danes, v torek, na predvečer kulturnega praznika kranjski pevski zbori s pesmijo klanjajo pesniku Prešernu. Začetek bo z APZ France Prešeren ob 17.30 v Prešernovem gaju, kjer bo govoril prof. Franc Drolc, prireditev pa se bo nadaljevala s podoknicami ME OZ (pravilno: ME PZ, op. M. M.) Iskra pred Prešernovo hišo in zaključila od (pravilno: ob, op. M. M.) spomeniku pesniku pri Prešernovem gledališču, kjer bo pel MoPZ dr. Janez Bleiweis.
|
Ob prazniku povsod slovesno
Delo, 1995/XXXVII, št. 32 (9.2.), str. 10
| ... V Kranju so se pesnikovemu spominu poklonili sinoči ob njegovem grobu s krajšo slovesnostjo pod imenom Trenutek tišine. Pesmi, ki jih je zapel Akademski pevski zbor France Prešeren, je dopolnil Franc Drolc s svojimi razmišljanji o Prešernovem umetniškem ustvarjanju, še posebno v povezavi z mentorsko vlogo Matije Čopa...
|
537.
| Program
|
| 10. marca 1995
Območna revija pevskih zborov
Kranj, dvorana gimnazije
| Javi Busto: Ave Maria
Lojze Lebič: Drumelca je zvomlana
Harry T. Burleigh: Deep River
John Rutter: When the Saints go marching in
| dirigent:
Damijan Močnik
sodelovala je:
Damijana Močnik Božič, klavir
|
LM (Lea Mencinger): Pevska revija Kranj 1995
Gorenjski glas, 1995/XLVIII, št. 20 (10.3.), str. 8
| ...
Na prvem koncertu danes, v petek, bodo nastopili: Moški pevski zbor Društva upokojencev Kranj pod vodstvom Nade Krajnčan, Ženski pevski zbor Dupljanke Duplje pod vodstvom Zdravke Klančnik, Mešani cerkveni pevski zbor Olševek pod vodstvom Mojce Rozman, Obrtniški moški pevski zbor Dr. J. Bleiweis Kranj pod vodstvom Milana Bajžlja, Komorni pevski zbor Gallus Kranj pod vodstvom Angele Tomanič, Mešani cerkveni pevski zbor Andrej Vavken Cerklje pod vodstvom Damijana Močnika, Mešani pevski zbor KUD Visoko pod vodstvom Francke Šenk, Moški komorni pevski zbor Davorin Jenko Cerklje pod vodstvom Jožefa Močnika, Mešani pevski zbor KUD Svoboda Stražišče pod vodstvom Aleša Gorjanca in Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pod vodstvom Damijana Močnika.
...
|
Marko Studen: Območno srečanje odraslih pevskih zborov Kranj 1995; Svežina mladih zborov
Gorenjski glas, 1995/XLVIII, št. 23 (21.3.), str. 8; št. 24 (24.3.), str. 10
| ...
Prvi večer revije je sklenil Akademski pevski zbor France Prešeren (Damjan Močnik) in to na ravni, ki pritiče enemu vrhunskih slovenskih zborov. Skoraj preveč raznoroden spored (J. Busto, L. Lebič, H. T. Burleihg, J. Rutter) je bil seveda namenjen predstavitvi zborovih izvajalskih zmožnosti. Izvedbe so brez izjeme prepričljive, zanesljive, jasno izčrtane in krepko ozvočene. Razvoj pa s tem še ni dokončan, izčrpan: če bodo zvočni pejsaži preveč ploskoviti, če bo večina dogajanja omejena le na proscenij, kamor zdaj bijejo zvoki (kot iz prodornih halogenskih žarometov?), potem v njihovem petju ne bomo nikoli mogli zaznati globine tonskega prostora, izsenčenih prehodov, barvnih prelivov, ki jih glasbena dela potrebujejo za celovito zvočno realizacijo.
...
|
Nagrada za kompozicijo
Gorenjski glas, 1995/XLVIII, št. 21 (14.3.), str. 8
| Kranj - Prof. Damijan Močnik, dirigent APZ France Prešeren Kranj, je konec februarja letos na kompozicijskem tekmovanju, ki ga je razpisalo Mednarodno združenje zborovskih dirigentov v Frankfurtu, prejel drugo nagrado. Nagrajena je bila desetminutna skladba Diptychon in honorem tolerantibus za šestglasni mešani zbor na latinski tekst iz Pridigarja (Sveto pismo). Besedilo za uglasbitev je predpisal organizator tekmovanja. Na tekmovanju je žirija podelila dve drugi in dve tretji nagradi, medtem ko prva nagrada ni bila podeljena. Vse nagrajene skladbe bodo 25. oktobra letos premierno izvedene v okviru Mednarodnega zborovskega festivala Rhein-Ruhr 1995 v severnonemškem središču Bochumu. Močnikovo skladbo bo izdala založba Ferrimontano iz Frankfurta.
|
538.
| Program
|
| 7. aprila 1995
Haydnov ciklus, velikonočni koncert
Bled, Festivalna dvorana
| Joseph Haydn: Stabat Mater
| dirigent:
Uroš Lajovic
sodelovali so:
Komorni ansambel Slovenicum, Irena Baar, sopran, Mirjam Kalin, alt, Marjan Trček, tenor, Zoran Potočan, bas
|
Lea Mencinger: Velikonočni koncert na Bledu; Slovenicum s Haydnovim oratorijem
Gorenjski glas, 1995/XLVIII, št. 27 (4.4.), str. 8
| Bled - Konec tega tedna, v soboto, 8. aprila, ob 19. uri bo v Festivalni dvorani koncert Komornega orkestra Slovenicum, ki bo ob sodelovanju Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja in solisti pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica izvedel oratorij Josepha Haydna Stabat Mater. Blejski koncert organizirata Lumen iz Tržiča in TD Bled.
Ker bo ta Haydnov oratorij pri nas prvikrat izveden, je o glasbenemdogodku (pravilno: glasbenem dogodku, op. M. M.), ponovil se bo še v Slovenski filharmoniji in v mariborski stolnici, povedal nekaj več dirigent Uroš Lajovic, redni profesor na dunajski akademiji za glasbo.
· Ne dogaja se prav pogosto, da bi se cikel nedeljskih matinej iz Slovenske filharmonije, za katerega je Haydnov oratorij tudi pripravljen, še pred tem selil v katero od gorenjskih dvoran.
Komorni orkester Slovenicum nasploh izvaja drugačen glasbeni program kot drugi orkestri, nastopa v drugih koncertnih in prireditvenih dvoranah kot drugi orkestri, tudi ob drugem času, zato smo na primer uvedli enkrat mesečno nedeljske glasbene matineje. V sedmih letih, kolikor vodim ta orkester, smo v program uvrstili kar dve tretjini skladb, ki jih v Ljubljani še ni bilo slišati, to velja tako za Mozartovo glasbo in glasbo skladateljev iz njegovega obdobja in seveda Haydnovo glasbo. Nastopamo tudi po vsej Sloveniji in nudimo priložnost sodelovanja pevcem, ki jih zanimajo koncertni nastopi. Oratorij bomo seveda v nedeljo, 9. aprila, igrali tudi na nedeljski matineji v Slovenski filharmoniji, naslednji dan, v ponedeljek, pa še v mariborski stolni cerkvi.
· S Komornim orkestrom Slovenicum že sedmo leto pripravljate cikel nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. Začeli ste s ciklusom Mozartove glasbe, že drugo sezono, nameravate še tudi naslednjo, pa pripravljate koncerte s Haydnovo glasbo. Njegov oratorij Stabat mater je bil doslej pri nas neznan?
Nimam podatkov, da bi ga pri nas kdaj izvajali, zato sem ga tudi izbral; ne nazadnje tudi sodi v predpraznični (postni) velikonočni čas. Lani so bile na sporedu Haydnove prve skladbe, letos pa sem izbral skladbe, ki jih je napisal v srednjih »viharniških« letih, nekako do leta 1776. Prav s tem oratorijem je Haydn doživel evropsko slavo. Njegova druga dela so kasneje ta oratorij seveda še presegla. Oratorij je bil napisan za šestdesetčlanski orkester in zbor. Oratorij Stabat mater je ob nastanku seveda pomenil izrazito preseganje okvirov takratne cerkvene glasbe; za njegovega življenja je bila (pravilno: bilo, op. M. M.) to največkrat izvajano delo, ne samo na Dunaju, kjer je skladatelj v cerkvi piaristov skladbi celo sam dirigiral, pač pa tudi po drugih evropskih koncertnih odrih, samo v Parizu (do začetka francoske revolucije) preko dvajsetkrat. Danes seveda Stabat mater ni glasba namenjena izključno liturgiji, pač pa je tako imenovana koncertna glasba.
· Pri izvajanju Haydnovega oratorija sodeluje Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Sodelovanje poklicnih glasbenikov in enega najboljših pevskih zborov pri nas se je očitno izkazalo kot uspešno.
Sodelujemo že sedem let. APZ France Prešeren sem izbral tudi zato, ker sem zaupal takratnemu dirigentu Tomažu Faganelu. Sodelovanje se seveda nadaljuje tudi zdaj, ko vodi pevce Damijan Močnik. Pevski del so s svojim dirigentom začeli pripravljati že v oktobru, šele ob zaključnih pripravah sodelujem tudi sam, sledijo pa seveda končne priprave na nastop skupaj z orkestrom in solisti.
· Poleg dveh že zelo znanih in uveljavljenih solistov Irene Baar in Marjana Trčka ste povabili k sodelovanju še dva mlada solista.
Ob uveljavljenih koncertnih in opernih pevcih kot sta Baarova in Trček, bosta nastopila tudi Mirjam Kalin, za katero je to prvi nastop z orkestrom, Zoran Potočan pa je že lani pel z ansamblom Slovenicum Bachov pasion v Mariboru. Ansambel Slovenicum si pač že vseskozi prizadeva, da dobijo priložnost za pevski nastop mladi nadarjeni solisti in pa solisti, ki jih predvsem zanima koncertno petje, pa nimajo pravih priložnosti.
|
Franc Križnar: Oratorij Josepha Haydna v Festivalni dvorani Bled; Stabat mater
Gorenjski glas, 1995/XLVIII, št. 29 (11.4.), str. 8
| Bled - V blejski Festivalni dvorani sta Združenje prijateljev umetnosti »Lumen« dekanije Tržič in Turistično društvo Bled minulo soboto pripravila velikonočni koncert popularnega vokalno-inštrumentalnega oratorija Franza Josepha Haydna (1732-1809) Stabat Mater dolorosa... (Žalostana je mati stala).
Ob Komornem orkestru »Slovenicum«, Akademskem pevskem zboru France Prešeren (zborovodja Damjan Močnik) in pevskih solistih: Ireni Baarovi (sopran), Mirjam Kalinovi (alt), Marjanu Trčku (tenor) in Zoranu Potočanu (bas) je dirigiral vodilni slovenski dirigent maestro Uroš Lajovic. Tekst k programskemu listu je prispeval ljubljanski muzikolog mag. Tomaž Faganel.
Tokrat je šlo na Bledu tako rekoč za krstno izvedbo tega dela pri nas, saj je šele dan po blejski prireditvi delo doživelo z istimi izvajalci ljubljansko krstno izvedbo, da (pravilno: dan, op. M. M.) za tem pa še mariborsko. Vsekakor gre za nadaljevanje inovativnosti omenjenih izvajalcev, ki jih (orkester in zbor ter dirigenta) lahko redno srpemlhjamo (pravilno: spremljamo, op. M. M.) na slovenski glasbeni sceni že sedmo sezono. V liturgičnem redu tedna pred Veliko nočjo je bil od zgodnjega 18. stoletja na Veliki petek v navadi spomin na Sedem Marijinih bolečin. Doslej poznamo številne uglasbitve te srednjeveške sekvence, od davnega Palestrine, preko Verdija, Poulenca, do dandanašnjih dni. Haydnovo je očitno doživelo »renesanso« šele sedaj, v času zadnjih slovenskih liturgičnih in glasbenih pluralizmov.
In ne zaman. Odličnim izvajalcem je botroval tudi ravno pravšnji - velikonočni čas. Čeprav malo publike na Bledu, pa morda še ne pravi prostor (morda bi ga na Bledu in v Ljubljani kanilo zamenjati s cerkvenim prostorom, kot v Mariboru), pa je kljub nekaterim akustičnim nehvaležnostim na koncu koncev zmagala glasba sama. Izvajalci so se potrudili, saj smo med sicer zborovsko zasedenimi godali z dvema oboama - angleškima rogovora videli in slišali še odlično izvedbo basa continua z orgelskim pozitivom (Božena Dornik), kontrabasom in fagotom. Znano je, da je še »papa Haydn« dirigiral svoja dela izza čembala ali orgel. Menjajoče arije zdaj z enim solistom, zdaj z drugim, dueti in kvarteti z orkestrom in zborom, so bile glavne oblikovne značilnosti te več kot uro trajajoče Haydnove vokalno-inštrumentalne partije iz leta 1767. Zgodba popularne Stabat Mater je tako z omenjenimi in odličnimi ljubljansko-kranjskimi izvajalci dosegla svoj pravi poustvarjalni vrhunec sicer kar cel teden pred velikim petkom, pa vendarle je vsebinsko in oblikovno-glasbeno doživela svoj pravi blejski vrhunec.
|
539.
| Program
|
| 8. aprila 1995
Haydnov ciklus, koncert
Ljubljana, Slovenska filharmonija
| Joseph Haydn: Stabat Mater
| dirigent:
Uroš Lajovic
sodelovali so:
Komorni ansambel Slovenicum, Irena Baar, sopran, Mirjam Kalin, alt, Marjan Trček, tenor, Zoran Potočan, bas
|
Četrta nedeljska matineja
Delo, 1995/XXXVII, št. 82 (8.4.), str. 8
| Jutri ob 11. uri bo v veliki dvorani Slovenske filharmonije četrti koncert iz cikla Nedeljske matineje. Nastopil bo komorni orkester Slovenicum, dirigent bo Uroš Lajovic, solisti pa sopranistka Irena Baar, altistka Mirjan (pravilno: Mirjam, op. M. M.) Karlin, tenorist Marjan Trček in basist Zoran Potočan. Sodeloval bo tudi APZ France Prešeren iz Kranja z zborovodjo Damijanom Močnikom. Na programu bo - ob bližnji Veliki noči - oratorij Josepha Haydna Stabat mater (po običaju Stabat mater, pesem neznanega frančiškanskega izvora, izvajajo na Veliki petek).
|
Milena Nograšek: Haydnova Stabat Mater
Slovenec, 1995/LXXIX, št. 90 (19.4.), str. 9
| Dirigent Uroš Lajovic letos s komornim orkestrom Slovenicum oblikuje sporede nedeljskih matinej s posebno naklonjenostjo Haydnovi umetnosti. V postnem času smo v dvorani Slovenske filharmonije poslušali Haydnovo vokalno-inštrumentalno delo Stabat Mater. Besedilo obsega dvajset kitic, vrsto prošenj, molitev, premišljevanj.
Poleg orkestra Slovenicum in dirigenta Lajovica so nastopili solisti sopranistka Irena Baar, altistka Mirjam Kalin, tenorist Marjan Trček in basist Zoran Potočan ter kranjski akademski pevski zbor France Prešperen; pripravil ga je zborovodja Damijan Močnik.
Orkestralna zasedba je v tem delu sorazmerno majhna, poleg godal sodelujeta le oboi, nekajkrat angleška rogova ter fagot, za zvočno podlago pa poskrbijo orgle. Delo bi po tehtnosti seveda težko primerjali s Haydnovima veličastnima oratorijema Letni časi in Stvarjenje. Skladatelj je posamezne kitice besedila komponiral kot sklenjena dela, poleg arij so tu še dueti in kvartet, zbor tu in tam nastopi samostojno ali s solisti.
Dirigent Lajovic je imel pri izbiri solistov srečo. Sopranistka Irena Baar poje barvno izenačeno, z odlično pevsko tehniko obvladuje tudi zahtevne melizme, linijo gradi v logičnih muzikalnih lokih. Altistka Mirjam Kalin ima barvno zelo lep glas, svoj del je skrbno pripravila in ga posredovala dovolj muzikalno. Odlična je bila v deveti ariji. Tenorist Marjan Trček se zelo uspešno uveljavlja na koncertnem odru. Tudi tokrat je bil intonančno zanesljiv, tehnično gibek, muzikalno občutljiv in izrazno pretresljiv oblikovalec Haydnove glasbe. Basist Zoran Potočan je v delu Pro peccatis oblikoval svojo pevsko linijo dovolj gibko, preopazno pa je popustil v odlomku Flamnis orci. Akademski pevski zbor France Prešeren je urejeno glasbeno telo, njegova izgovarjava je jasna, skupine so zvočno močne in izenačene med seboj. Odlično se jim je denimo posrečil odlomek Quis es homo.
Glasbenih vrhuncev je bilo kar nekaj. V Sancta Mater sta bila odlična Baarova in Trček, za pomembno enovitost (manjka: je, op. M. M.) poskrbel tudi orkester. Kot izrazno bogat in mojstrsko oblikovan del je zazvenel odlomek Virgo virginum za kvartet solističnih pevskih glasov in zbor, še posebno učinkoviti so bili spleti v duetih, sopran in tenor, alt in bas. V sklepnem Quando corpus sta se v lep dvospev v dinamiki pianissimo ubrala glasova Baarove in Kalinove, zablestel pa je tudi zbor, ki je bil v celoti odlično pripravljen.
|
540.
| Program
|
| 9. aprila 1995
Haydnov ciklus, koncert
Maribor, stolnica
| Joseph Haydn: Stabat Mater
| dirigent:
Uroš Lajovic
sodelovali so:
Komorni ansambel Slovenicum, Irena Baar, sopran, Mirjam Kalin, alt, Marjan Trček, tenor, Zoran Potočan, bas
|
541.
| Program
|
| 25. junija 1995
Proslava ob dnevu državnosti
Kranj, Slovenski trg
| Lojze Lebič: Drumelca je zvomlana
Ubald Vrabec: Zdravljica
Vinko Vodopivec: Soldaška
Aldo Kumar: Dajte, dajte
| dirigent:
Peter Bogataj
|
Dobri pevci, dobri pevski zbori
Spekter, jul. 1995, št 42, str. 2
| Samo dobri pevski zbori so v veselje publiki in pevcem samim!
Vabimo vas, da prispevate svoj glas in posluh dobremu pevskemu zboru.
Če ste ZA, pokličite našo predsednico ga. Mijo Mravljo (tel.: 064/312-226) ali pa pridite kar na našo vajo (vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v dvorani Osnovne šole France Prešeren, Kidričeva 49, Kranj).
Nasvidenje, pevke in pevci APZ France Prešeren Kranj
|
542.
| Program
|
| 3. avgusta 1995
Idriart, koncert
Radovljica, župnijska cerkev sv. Petra
| Arvo Pärt: Te Deum
| dirigent:
Elmar Lampson
sodeloval je:
Orkester akademije Hamburg
|
FK (Franc Križnar): 13. festival Idriart; Zaključni koncert tokrat v Radovljici
Gorenjski glas, 1995/XLVIII, št. 62 (8.8.), str. 8
| Bled - Na Bledu se je v četrtek končal letošnji blejski del 13. festivala Idriart, Inštituta za razvijanje medkulturnih odnosov skozi umetnost
...
V drugi oziroma zadnji točki tega zaključnega koncerta pa se je orkestru Akademije iz Hamburga in dirigentu Lampsonu pridružil še mešani Akademski pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja z zborovodjem Damijanom Močnikom, ki je sedel kar za pianino in tudi tako sodeloval pri izvedbi vokalno-instrumentalnega Te Deum/Tebe Boga hvalimo sodobnega estonskega skladatelja srednje generacije Arva Parta (pravilno: Pärta, op. M. M.). To delo, ki je zaokrožilo letošnji festival Idriart, sodi tako po fakturi kot po vsebini in zasedbi (mešani pevski zbor in godalni orkester s klavirjem!) med zanimivejša duhovna dela 20. stoletja. Izvajalci so dodobra podčrtali skladateljeve zahteve, delo pa je kot krona letošnjega festivala Idriart optimistično zaključilo njegov blejski del. Ponovitev tega koncerta je bila nato še dan zatem v okviru ljubljanskega 43. mednarodnega poletnega festivala v ljubljanski frančiškanski cerkvi, stotnija udeležencev samega festivala Idriart pa se je do nedelje preselila na grad Borl pri Ptuju...
|
543.
| Program
|
| 4. avgusta 1995
Idriart, koncert
Ljubljana, frančiškanska cerkev
| Arvo Pärt: Te Deum
| dirigent:
Elmar Lampson
sodeloval je:
Orkester akademije Hamburg
|
Pavel Mihelčič: 43. mednarodni poletni festival
Delo, 1995/XXXVII, št. 182 (8.8.), str. 8
| ...
V drugem delu koncerta smo poslušali Te Deum za tri zbore in godalni orkester (s klavirjem) estonskega skladatelja Arva Pärta (r. 1935).
S to skoraj štiridesetminutno skladbo je ob godalnem orkestru hamburške akademije nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Delo ima zanimive vsebinske in oblikovne značilnosti. Izhaja iz korala in citiranih napevov, gradacija pa se naslanja na ostinatni bas in mejne akcente, ki ustvarjajo izhodiščne trenutke novih odstavkov. Estonski skladatelj Arvo Pärt je godalnemu orkestru s klavirjem zaupal spremljevalno vlogo. Glavnino umetniške neposrednosti je prevzel mešani pevski zbor, ki je svojo vlogo izpeljal z lepim in polnim tonom, z dinamično in agogično naravnanostjo, pa tudi z zanesljivostjo v intonaciji in ritmu. Preobložena akustičnost ljubljanske frančiškanske cerkve je v tej skladbi prijala. Godala in zbor je vodil Elmar Lampson, v koncertnem listu pa ni bilo zapisano, kdo je zbor pripravil.
|
544.
| Program
|
| 5. avgusta 1995
Idriart, koncert
Borl, dvorišče gradu
| Arvo Pärt: Te Deum
| dirigent:
Elmar Lampson
sodeloval je:
Orkester akademije Hamburg
|
Mija Mravlja: Prešernovci na koncertnih odrih
Gorenjski glas, 1995/XLVIII, št. 61 (4.8.), str. 10
| Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj z dirigentom Damijanom Močnikom je nastopil na festivalu Idriart v Radovljici, po koncertu v Ljubljani in na Borlu pa se odpravlja na 17. festival Zimriya v Izrael.
Kljub počitnikovanju so se Prešernovci v zadnjem julijskem dnevu zbrali na pevskih vajah, kjer so se s svojim dirigentom in dirigentom orkestra hamburške akademije pripravljali na izvedbo Te Deuma estonskega skladatelja, živečega v Nemčiji, Arva Parta (pravilno: Pärta, op. M. M.) (r. 1935). Skladbo smo pred dvema tednoma, čeprav ni bila na sporedu, slišali v izvedbi Estonskega filharmoničnega zbora in dirigenta Tonuja (pravilno: Tönuja, op. M. M.) Kaljusteja. V okviru festivala Idriart sinoči so peli v radovljiški cerkvi, nastopili pa bodo še v frančiškanski cerkvi v Ljubljani in na gradu Borl: nastopajo z orkestrom Akademije Hamburg, dirigent je Elmar Lampson.
...
|
Idriart na Borlu
Delo, 1995/XXXVII, št. 180 (5.8.), str. 7
| Po včerajšnjem nastopu Slovenskih madrigalistov, ki so na gradu Borl izvajali Speve Gregorijanskega korala pod taktirko Janeza Boleta (za včerajšnjo napako se izvajalcem in obiskovalcem koncerta opravičujemo, saj se nam je zapisalo, da bo koncert na ptujskem namesto na borlskem gradu), bo Idriart z nastopi nadaljeval tudi nocoj, ko bodo ob 20. uri nastopili člani Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja, orkester Akademije Hamburg s sodelovanjem članov simfonikov RTV Slovenija in solistom Mihom Pogačnikom. Orkestru bo dirigiral Elmar Lampson, podoživljali pa bodo deli Arva Pärta Te Deum in Ludwiga van Beethovna, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61...
|
Maja Škerbot: Pogovor z Miho Pogačnikom; Umetnost mora postati princip, ne pa olepšava
Delo, 1995/XXXVII, št. 184 (10.8.), str. 8
| ...
Miha Pogačnik je po sobotnem koncertu - ki ga je občinstvo navdušeno sprejelo, celo tako, da so navdušenci iz arkad nastopajoče zasuli s cvetjem -, na katerem je poleg solista nastopil orkester Akademije Hamburg s sodelovanjem članov Simfonikov RTV Slovenija in APZ France Prešeren, povedal nekaj več o projektu Borl v prihodnosti.
...
Sobotni koncert na gradu Borl - V okviru 11. festivala Idriart sta se pod taktirko Elmarja Lampsona pred polnim grajskim avditorijem predstavila orkester Akademije Hamburg (ob sodelovanju članov Simfonikov RTV Slovenija) in Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja.
|
545.
| Program
|
| 9. avgusta 1995
Zimriya, koncert
Izrael, Jeruzalem, gledališče
| Stanko Premrl: Zdravljica
Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni
Iacobus Gallus: Quam gallina suum parit ovum
Vinko Vodopivec: Soldaška
Lojze Lebič: Drumelca je zvomlana
Emil Adamič: Če ti ne boš moj
Emil Adamič: Stoji gora
Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej
Jurij Gregorc: Marko skače
| dirigent:
Damijan Močnik
|
546.
| Program
|
| 11. avgusta 1995
Zimriya, praznik ljubezni
Izrael, kibuc Maabarot
| Emil Adamič: Če ti ne boš moj
Aldo Kumar: Dajte, dajte
Nurit Hirsch - Tova Porot: El Haderech
| dirigent:
Damijan Močnik
|
547.
| Program
|
| 12. avgust 1995
Zimriya, koncert
Izrael, kibuc Maabarot
| Stanko Premrl: Zdravljica
Vinko Žganec: Pjesme iz Medjimurja
Franz Möckl: Kad si bila mala Mare
Nurit Hirsch - Tova Porot: El Haderech
Harry T. Burleigh: Deep River
Karol Pahor: Pa se sliš
Emil Adamič: Nocoj se mi je sanjalo
Emil Adamič: Če ti ne boš moj
Vinko Vodopivec: Soldaška
Lojze Lebič: Drumelca je zvomlana
Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen
Emil Adamič: Rasti, rožmarin!
Jurij Gregorc: Marko skače
Anton Foerster: Planinska
| dirigent:
Damijan Močnik
program sta povezovala:
Ani Klemenčič, Gašper Markič
|
548.
| Program
|
| 13. avgust 1995
Zimriya, koncert
Izrael, Jeruzalem, muzej
| Imant Raminsh: Ubi Caritas
Javi Busto: Ave Maria
Felix Mendelssohn Bartholdy: Richte mich, Gott
Stanko Premrl: Zdravljica
Iacobus Gallus: Dulcis amica, veni
Vinko Vodopivec: Soldaška
Emil Adamič: Če ti ne boš moj
Jurij Gregorc: Marko skače
Oskar Dev: Stoji gartelc zagrajen
Emil Adamič: Stoji gora
Anton Foerster: Planinska
| dirigent:
Damijan Močnik
|
549.
| Program
|
| 15. avgust 1995
Zimriya, ateljejski koncert
Izrael, Jeruzalem, gledališče
| Sergej Rahmaninov: Koncert za zbor
Pavel Česnokov: 141. psalm
Georgij Sviridov: Zimsko jutro
Anatolij Kiseloff: Druženjka
| dirigent:
Leonti Wolf
|
|
| |
