565.

Program

9. oktobra 1997

Proslava ob 50-letnici Integrala Jesenice

Jesenice, gledališče Toneta Čufarja

Marij Kogoj: Stoji mi polje

Emil Adamič: Stoji gora

Stanko Premrl: Svatba na poljani

Aldo Kumar: Dajte, dajte

dirigent:

Tomaž Faganel

program je povezovala:

Alenka Bole Vrabec

566.

Program

27. oktobra 1997

Koncert

Radovljica, Linhartova dvorana

Gioacchino Rossini: Petite messe solennelle

dirigent:

Tomaž Faganel

sodelovali so:

Nataša Valant, klavir, Vladimir Mlinarić, klavir, Tone Potočnik, harmonij, Irena Baar, sopran, Veronika Fink Menvielle, mezzosopran, Branko Robinšak, tenor, Marko Fink, basbariton

Koncert APZ France Prešeren

Gorenjski glas, 1997/L, št. 84 (24.10.), str. 41

                Radovljica - V Linhartovi dvorani bo v ponedeljek, 27. oktobra, ob 19.30 koncert APZ France Prešeren Kranj. Na sporedu je Mala slavnostna maša Gioachina Rossinija. Solisti bodo: sopranistka Irena Baar, mezzosopranistka Veronika Fink-Menvielle, tenorist Branko Robinšak, basist Marko Fink; na klavirju bosta zbor in pevce spremljala Nataša Valant in Vladimir Mlinarić, na harmonij bo igral Tone Potočnik.

Bogdan Učakar: Radovljiška Mala slavnostna maša; Rossinijev glasbeni testament

Delo, 1997/XXXIX, št. 256 (6.11.), str. 7

                Izredna pevska kultura solistov in zbora

                Linhartova dvorana v Radovljici je bila prejšnji ponedeljek polna v odmevu izvedbe manj znanega dela Petite Messe Solennelle (Mala slavnostna maša) Gioachina Rossinija. Izvedbo so pripravili Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, solisti Irena Baar, Veronika Fink-Menvielle, Branko Robinšak in Marcos Fink, za klavirjem sta bila Nataša Valant in Vladimir Mlinarić, za harmonijem pa Tone Potočnik.

                Malo slavnostno mašo je Rossini napisal v dveh mesecih leta 1863. Prelepo delo je skladateljev glasbeni testament, po lahkotnosti invencije pa v njem ni niti sledi ustvarjalne senilnosti. V sedmih mašnih delih je skladatelj izpovedal iskrenost, ki je nikjer ne obremenjuje konfesionalna katedralnost, saj je delo še vedno izraz operne elegance, instinktivne glasbene dramaturgije, občutij za zborovske prizore in pevsko solistične odlomke.

                Dirigent Tomaž Faganel je imel na odru dobro pripravljen mešani pevski zbor France Prešeren in štiri odlične pevske soliste. Vse pevske soliste, sopranistko Ireno Baar, mezzosopranistko (skoraj altistko!) Veroniko Fink-Menvielle, tenorista Branka Robinšaka in basbaritonista Marcosa Finka, sta odlikovala poglobljenost v liturgičen tekst in značaj posamičnih arij s širokimi izpeljavami. Bili so pravi Rossinijev kvartet. Baarova z lirično preudarnostjo, Menviellova z žlahtnimi temno odprtimi odtenki, Robinšak z »vrelo« tenorsko barvo, najboljši pa Marcos Fink z izredno pevsko kulturo in glasovnim baržunom. Zbor France Prešeren je bil v pevskem zlitju izenačen in korektno postavljen. Dirigent ni nikjer silil v ospredje, saj je ostal v premišljenem razmerju do zborovske zasedbe. Mala maša je zazvenela res morda kot nekoliko »manjša«, pa zato nič manj slovesno. Tudi instrumentalisti, predvsem Nataša Valant, so delo opravili dobro in povezovalno.

Podnapis

Deželne novice, 1997/I, št. 1 (dec.), str. 10

                Med najodmevnejše prireditve v Linhartovi dvorani doslej sodi vsekakor tudi Mala slavnostna maša Gioachina Rossinija v izvedbi Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja (na sliki) z dirigentom Tomažem Faganelom, solisti Ireno Baar, Veroniko Fink - Menvielle, Brankom Robinšakom in Markom Finkom ter instrumentalisti Natašo Valant, Vladimirjem Mlinarićem (klavir) in Tonetom Potočnikom (harmonij). Koncert, ki ga je odlikovala izredna pevska kultura solistov in zbora, je bil v prepolni radovljiški dvorani 29. oktobra.

567.

Program

28. oktobra 1997

Koncert

Velenje, glasbena šola

Gioacchino Rossini: Petite messe solennelle

dirigent:

Tomaž Faganel

sodelovali so:

Nataša Valant, klavir, Vladimir Mlinarić, klavir, Tone Potočnik, harmonij, Irena Baar, sopran, Veronika Fink Menvielle, mezzosopran, Branko Robinšak, tenor, Marko Fink, basbariton

Glasba; Koncerti danes; Klasika; Mala slavnostna maša G. Rossinija

Delo, 1997/XXXIX, št. 250 (28.10.), str. 11

                Nastopajo: APZ France Prešeren Kranj, Irena Baar (sopran), Veronika Fink Menvielle (mezzosopran), Branko Robinšak (tenor), Marko Fink (basbariton), Nataša Valant (klavir), Vladimir Mlinarić (klavir), Tone Potočnik (harmonij), Tomaž Faganel (dirigent). Mala slavnostna maša za sopran, alt, tenor in bas solo, mešani zbor, dva klavirja in harmonij je ob oratoriju Stabat Mater Rossinijevo edino veliko cerkvenoglasbeno delo. Maša je nastala leta 1863, leto pozneje pa so jo v Parizu prvič izvedli. Glasbena šola Fran Korun Koželjski, Velenje. Nocoj ob 19.30. Sre. 29. 10. ob 20.00, cerkev sv. Kancijana in tovarišev Kranj.

568.

Program

25. novembra 1997

Koncert

Stražišče, župnijska cerkev sv. Martina

Gioacchino Rossini: Petite messe solennelle

dirigent:

Tomaž Faganel

sodelovali so:

Nataša Valant, klavir, Vladimir Mlinarić, klavir, Tone Potočnik, harmonij, Irena Baar, sopran, Dragica Kovačič, mezzosopran, Branko Robinšak, tenor, Marko Fink, basbariton

opomba:

koncert bi moral biti 29. oktobra 1997 v kranjski župnijski cerkvi, vendar smo ga tik pred začetkom odpovedali zaradi prenizke temperature v cerkvi

Glasba; Koncerti danes; Klasika; Mala slavnostna maša G. Rossinija

Delo, 1997/XXXIX, št. 251 (29.10.), str. 11

                Nastopajo: APZ France Prešeren Kranj, Irena Baar (sopran), Veronika Fink Menvielle (mezzosopran), Branko Robinšak (tenor), Marko Fink (basbariton), Nataša Valant (klavir), Vladimir Mlinarić (klavir), Tone Potočnik (harmonij), Tomaž Faganel (dirigent). Mala slavnostna maša za sopran, alt, tenor in bas solo, mešani zbor, dva klavirja in harmonij je ob oratoriju Stabat Mater Rossinijevo edino veliko cerkvenoglasbeno delo. Maša je nastala leta 1863, leto pozneje pa so jo v Parizu prvič izvedli. Cerkev sv. Kancijana in tovarišev, Kranj. Nocoj ob 20.00.

Mala slavnostna maša G. Rossinija

Delo, 1997/XXXIX, št. 272 (25.11.), str. 19

                Nastopajo: APZ France Prešeren Kranj, Irena Baar (sopran), Dragica Kovačič (mezzosopran), Branko Robinšak (tenor), Marko Fink (basbariton), Nataša Valant (klavir), Vladimir Mlinarić (klavir), Tone Potočnik (harmonij), Tomaž Faganel (dirigent). Mala slavnostna maša za sopran, alt, tenor in bas solo, mešani zbor, dva klavirja in harmonij je ob oratoriju Stabat Mater Rossinijevo edino veliko cerkvenoglasbeno delo. Cerkev sv. Martina, Stražišče pri Kranju. Nocoj ob 19.30.

Koncerti; Koncert z Rossinijevo mašo

Gorenjski glas, 1997/L, št. 92 (25.11.), str. 24

                Kranj - V šmartinski cerkvi v Stražišču bo danes, v torek, ob 20.00 uri koncert, na katerem bodo izvedli Gioachina Rossinija Malo slavnostno mašo. Nastopili bodo: APZ France Prešeren Kranj, sopranistka Irena Baar, mezzosopranistka Dragica Kovačič, tenorist Branko Robinšak, basbaritonist Marko Fink in pianisti Nataša Valant in Vladimir Mlinarić, na harmoniju pa Tone Potočnik. Dirigiral bo Tomaž Faganel.

Lea Mencinger: APZ France Prešeren; Nov zvok pevskega zbora

Gorenjski glas, 1997/L, št. 85 (28.10.), str. 8

                Kranj - Včeraj v Radovljici, danes v Velenju in jutri v Kranju se s koncertom, na katerem bo izvedel Rossinijevo Malo slavnostno mašo ob sodelovanju solistov in instrumentalistov že na začetku nove pevske sezone predstavlja APZ France Prešeren Kranj. Od lanske jeseni ga spet - po nekajletnem premoru - vodi njegov nekdanji dirigent profesor Tomaž Faganel. Priprave na koncert so bile tudi povod za pogovor z dirigentom.

                V zadnjih petih letih je pevski zbor, ki ga je njegovo delovanje v preteklosti z več sijajnimi dirigenti, tudi vi ste bili med njimi, privedlo v sam vrh slovenske pevske poustvarjalnosti, izmenjal kar nekaj dirigentov. Ko je že kazalo, da se bo »zveza« med zborom in prof. Damijanom Močnikom razvila v daljše sodelovanje, je spet prišlo do slovesa. Kaže pa, da leta 1991 z vašim poslovilnim koncertom vendarle ni bila narejena dokončna »pika« skupnemu sodelovanju?

                »Prav gotovo gre za pomembno navezanost na zbor, katerega delo sem seveda spremljal tudi potem, ko je delal z drugimi dirigenti. Zbor se je lani spet znašel pred problemom, kako dobiti novega zborovodjo. Ko smo o tem razpravljali, so me kar naravnost vprašali - kaj če bi spet prevzel zbor? Premislil sem in pristal. Začeli smo po malem, z vajami le enkrat na teden, saj imam vrsto obveznosti tako na Muzikološkem inštitutu pri SAZU kot na Filozofski fakulteti. Trenutno smo vsi skupaj našli čas za dve vaji na teden, seveda predvsem zaradi priprave koncerta.«

                Menjavanje pevcev v zboru je nekaj povsem običajnega. Se je pevski sestav v letih, ko niste bili zraven, zelo spremenil?

                »Še pred nekaj leti v pevske zbore in tudi v APZ mladi pevci niso kaj dosti prihajali, zdaj je že drugače. V zboru je ob dolgoletnih pevcih že kar precej mladih; sam pravim, da so k očetom prišli pet še sinovi. Takšna struktura pa seveda tudi od dirigenta zahteva drugačen, lahko bi rekel bolj prilagodljiv pristop.«

                Je vaše delo potem kaj lažje?

                »Ni, je celo težje. Mladi pevci brez daljšega pevskega staža šele postajajo pevci ob druga skupina, ki pa ima z dolgoletnim pevsko vadbo in znanje (pravilno: ob drugi skupini, ki pa ima ob dolgoletni pevski vadbi znanje, op. M. M.) - ob vseh teh razlikah je zbor včasih kar zapleteno voditi. Del težav pa je seveda tudi povsem neglasbene narave. Veliko lažje je voditi starostno in po pevskem znanju homogen zbor.«

                APZ France Prešeren ima dolgo in izjemno kvalitetno pevsko preteklost. Je menjavanje dirigentov v zadnjem obdobju kaj omajalo zborovo mesto med najboljšimi slovenskimi zbori?

                »Vse sprememb (pravilno: spremembe, op. M. M.) zagotovo vplivajo tudi na kvaliteto. Zdaj seveda ne bi mogel trditi, da se zbor že znova vzpenja v sam kvalitativni vrh, vendar pa so pevci dovolj ambiciozni, resni in zavzeti. Ni težav tudi z dodatnim pevskim študijem na festivalih: letos je bil zbor na študijskem festivalu v Linzu. Zbor seveda dobro ve, da trenutno ne bi mogel izvesti kakšne prestižne pevske turneje, veseli pa me, da na tak način, kot je udeležba na študijskih festivalih, skrbi za svoj strokovni razvoj.«

                Ste si ob ponovnem sodelovanju s kranjskimi pevci zamislili kakšen poseben program?

                »Niti ne, program nastaja kar sproti. Lotili smo se Rossinijeve maše, dela, ki smo ga delno pripravili že v poletni pevski delavnici na študijskem festivalu v organizaciji Evropa Cantat. Med osemnajstimi delavnicami smo izbrali prav Rossinija, predvsem zaradi komunikativnosti in očarljivosti njegove glasbe.

                Za mašo, ki jo zdaj izvajamo pa velja, da je skladatelju uspelo uskladiti to, kar cerkvena glasba sporoča in tisto, kar njegova glasba izraža v operah.«

                Rossinijevo Malo slavnostno mašo ni ravno pogosto slišati. Zakaj?

                »Predvsem zaradi nenavadne zasedbe, ki si jo je zamislil skladatelj, ko je mašo napisal za svojega pariškega prijatelja grofa Pillet-Willa. Kasneje jo je sicer priredil tudi za orkester, seveda pa je najbolj zanimiva v prvotni obliki, tako, kot jo izvaja naš zbor. K sodelovanju smo povabili imenitne glasbenike - štiri uveljavljene pevce in instrumentaliste. Zasedba je nekaj posebnega tuidi zato, ker ni vedno lahko dobiti skupaj tako dobrih pevcev. Koncert bo imel dve ponovitvi, na eni od teh bo tudi radijsko snemanje.«

                APZ France Prešeren je že večkrat nastopal z vrhunskimi glasbeniki...

                »Tako je, zbor že vrsto let sodeluje z dirigentom Urošem Lajovicem in Komornim orkestrom Slovenicum. Zato tudi sodelovanje z obema pevcema - Baarovo in Robinšakom ni nobena novost. Prvikrat pa sodelujemo z opernima pevcema bratom in sestro Fink, argentinskima Slovencema.«

                Kaj pa ostali pevski program?

                »Decembra bomo nastopili na več koncertih, s katerimi se bo več zborov z glasbo spominjalo skladatelja Petra Liparja, ki je bil seveda tudi povezan z imenom pevskega zbora France Prešeren. Gre za več koncertov s programom Liparjevih pesmi, izbor pa bo tudi izšel na spominski zgoščenki.

                Kasneje, že po novem letu bomo sodelovali v programu Glasbene mladine Slovenije na koncertu v Cankarjevem domu, na katerem ima prof. Damijan Močnik avtorski večer svojih zborovskih skladb. Še nekaj je načrtov - več koncertov po Sloveniji z instrumentalno spremljavo, dogovarjamo se za promocijski koncert z glasbeno založbo iz Tržiča in še kaj.«

                Rossinijevo Malo slavnostno mašo izvaja APZ France Prešeren Kranj s solisti: sopranistko Ireno Baar, operno in koncertno pevko, mezzosopranistko Veroniko Fink - Menvielle, operno in koncertno pevko, ki zadnja leta veliko nastopa v Sloveniji. Tenorist Branko Robinšak, operni in koncertni pevec veliko nastopa v evropskih opernih hišah, basbaritonist Marcos Fink pa prav tako največ nastopa na evropskih glasbenih odrih. Sodelujejo tudi trije instrumentalisti: Nataša Valant in Vladimir Mlinarić na klavirju ter Tone Potočnik na harmoniju.

Mija Mravlja: Glasba; Z izjemnim petjem navdušujejo doma in po svetu; Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj

Kranjčan, 1997/XVI, št. 7 (nov.), str. 8-9

                Dobrega četrt stoletja (od leta 1969) neprekinjenega intenzivnega zborovskega poustvarjanja opredeljuje pevski zbor, ki je v svojem začetku nosil ime Akademski komorni zbor Kranj, leta 1981 pa si je nadel ime največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna (1800-1849), pesnika, čigar slovesno zaobljubo svobodi, bratstvu in demokratično združenemu človeštvu v pesmi Zdravljica si je mlada slovenska država izbrala za svojo himno.

                Z delovanjem Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj je tesno povezano ustvarjanje nekaj pomembnih slovenskih in tujih zborovskih osebnosti. Najprej in najgloblje njegovi stalni dirigenti Matevž Fabijan (1969-1981), Baki Jashari (1991-1992) in Damijan Močnik (1992-1996). Med njimi pa je dal zboru daleč najbolj osebni pečat Tomaž Faganel, zborov stalni dirigent v letih 1981 do 1991 in ponovno od leta 1996 dalje. Tomaž Faganel je prepoznavna slovenska in evropska zborovska osebnost. Poučeval je na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, zdaj pa je sodelavec Muzikološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer se posveča raziskovanju starejše slovenske glasbe. Dirigiranje je študiral v Gradcu, izpopolnjeval se je na dirigentskih tečajih Swarowskega, Harnoncourta in Ericsona. Na področju zborovskega poustvarjanja se posveča raznovrstnemu mentorskemu in organizacijskemu delu. Je član predsedstva Evropskega združenja mladih zborov Europa Cantat in glavnega odbora Mednarodnega združenja za zborovsko glasbo IFCM.

                V bogatem zborovem ustvarjalnem obdobju pa so z zborom sodelovala tudi nekatera svetovno znana imena zborovskega ustvar­janja in poustvarjanja: slovenski dirigent in skladatelj Uroš Lajovic, češki dirigent Jiři Belohlavek, italijanski dirigent Fabio Luisi, angleški skladatelj in dirigent John Rutter, izraelski dirigent Lonti Wolf, švicarski dirigent Andre Ducret in slednjič v svetu najbolj znano in cenjeno ime evropskega zbo­rovstva Eric Ericson.

                Zbor je v letih delovanja  na blizu 600 nastopih in koncer­tih izvedel približno 600 skladb domačih in tujih skladateljev in ob tem prvič predstavil javnosti številna nova slovenska zborov­ska dela. Redno sodeluje na nekaterih festivalskih prireditvah v domovini in tujini, tekmoval je na nekaj mednarodnih zborovskih tekmovanjih (Spittal, Gorica), koncerti ga vodijo po vsej Evropi. Gostoval je v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Španiji, Grčiji, na Čehoslovaškem, Nizozemskem, Švedskem, Danskem in v Izraelu. Ansambel redno sodeluje s slovenskim radijskim in televizijskim programom, posnel je tri samostojne plošče (Pod jasnim soncem rdeča roža, 1979; Alojz Ajdič: Ravensbrück, kantata za recitatorja, dva mešana zbora in orkester, 1983; Srečno, srečno, ljubca moja!, 1987). V zadnjih petnajstih letih pa v različnih glasbenih ciklih sodeluje  z radijskim in filharmoničnim simfoničnim orkestrom, največ pa s slovenskim komornim ansamblom Slovenicum in dirigentom Urošem Lajovicem, s katerim je predstavil Mozartov in Haydnov cikel.

                Akademski pevski zbor France Prešeren je dobitnik raznih nagrad in priznanj. Na nacionalnem tekmovanju pevskih zborov v Mariboru in Ljubljani je prejel pet zlatih priznanj (1980-1992), za svoje delo pa Veliko Prešernovo plaketo (1979), priznanje občine Kranj (1982), Gallusovo plaketo (1984) in Gorenjsko Prešernovo nagrado (1985). Člani pevskega zbora so nosilci bronastih, srebrnih in zlatih Gallusovih značk, več pa jih je za svoje delo prejelo Malo Prešernovo plaketo.

                V zadnjih štirih letih se zbor intenzivno posveča izobraževanju in se redno udeležuje študijskih zborovskih srečanj in festivalov, ki jih organizirajo mednarodna zborovska združenja. Leta 1994 in letos se je udeležil festivala Europa Cantat (Evropa poje) v danskem mestu Herning in avstrijskem Linzu, leta 1995 pa festivala Zymria v Jeruzalemu. Taki festivali so delovnega značaja. Študij novega programa poteka v t.i. zborovskih ateljejih s priznanimi zborovskimi dirigenti (v Herningu z Johnom Rutterjem, v Linzu z Andreem Ducretom in v Jeruzalemu z Leontijem Wolfom).

                Zbor teži za tem, da v tujini pripravljeni program predstavi tudi domačemu občinstvu. Tako je tudi letos v oktobru pripravil cikel treh koncertov z izvedbo Male slavnostne maše Gioachina Rossinija (maše z zbor, štiri vokalne soliste, dva klavirja in harmonij), ki jo je študiral na Europi Cantat v Linzu. Doma je pritegnil k sodelovanju najuglednejše vokalne soliste: sopranistko Ireno Baar, mezzosopranistko Veroniko Fink Menvielle, tenorista Branka Robinšaka in basbaritonista Marka Finka ter priznane pianiste Natašo Valant, Vladimirja Mlinarića in Toneta Potočnika. Po dveh nadvse uspelih koncertih v lepo prenovljeni Linhartovi dvorani v Radovljici in nadvse akustično primerni dvorani v velenjski glasbeni šoli pa se je v domačem Kranju zataknilo.

                Edini primerni koncertni prostor za izvedbo takega koncerta je župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev, ki jo kranjski dekan g. Zidar vedno ljubeznivo odstopi za koncerte. In tu se je zataknilo. Temperatura v cerkvi je bila le 11 stopinj Celzija in zbor je bil tik pred pričetkom zaradi mraza primoran odpovedati koncert. Kako je bilo pri duši poslušalcem in kako izvajalcem, si lahko le predstavljamo. In še vedno velja, kot je v Dnevniku (16.6.1981) napisal glasbeni kritik: »Do naslednjega letnega obračuna mu (zboru, op. M. M.) lahko zaželimo samo tako smer (ki jo tudi že poznamo) in pa končni primernejši koncertni prostor... Za Prešernov Kranj je prava kulturna, če že ne nacionalna sramota, da v tem pogledu (v drugi polovici 20. stoletja!) ne razpolaga z ničemer.« A to je bilo že davnega leta 1981!

569.

Program

5. decembra 1997

Liparjev večer

Mengeš, dom kulture

Peter Lipar: Človek v pokrajini

Peter Lipar: Atlant

Peter Lipar: Drevo nad obal

dirigent:

Tomaž Faganel

program je povezoval:

Janez Dolinar

Nada Bogataj Kržan: Kulturni dogodki; »Liparjev večer«

Kranjčan, 1997/XVI, št. 7 (nov.), str. 27

                ...

                Obletnica njegovega rojstva je dala priložnost, da se vzpodbudi vse, ki se spominjajo Liparjeve ustvarjalnosti in dela. Pobuda, da zbori v svoj program vključijo tudi Liparjeve pesmi, je obrodila sadove in odzvala se je večina povabljenih zborov. Še več, pred nami je tudi že »Liparjev večer«, na katerem bodo nastopili APZ France Prešeren Kranj, Komorni moški pevski zbor Kranj, Mešani pevski zbor Iskra-Kranj, Moški komorni zbor Mengeš in Ženski pevski zbor Dupljanke, Naklo.

                Koncert bo v petek, 12. decembra 1997, ob 20. uri v dvorani Gimnazije Kranj. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji zborovske glasbe, še posebej Liparjevega opusa.

V spomin glasbenika Petra Liparja; Liparjev večer

Gorenjski glas, 1997/L, št. 94 (2.12.), str. 8

                ...

                Na prireditvi v Domu kulture v Mengšu sodelujejo pevski zbori: APZ France Prešeren, Komorni moški pevski zbor Kranj, Mešani pevski zbor Iskra Kranj, Moški komorni zbor Mengeš in Ženski pevski zbor Dupljanke iz Naklega. Liparjev večer bodo ponovili tudi v Kranju, in sicer 12. decembra, ob 20. uri v dvorani Gimnazije Kranj.

                ...

AŽ (Andrej Žalar): Liparjev večer v Mengšu

Gorenjski glas, 1997/L, št. 96 (9.12.), str. 8

                Mengeš, 8. decembra - Moški komorni zbor Mengeški zvon in Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš sta bila prireditelja petkovega srečanja pevskih zborov na Liparjevem večeru v Mengšu. Dela priznanega glasbenega pedagoga in dirigenta so v dvorani Kulturnega doma v Mengšu izvajali Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, Moški komorni zbor Kranj, Ženski pevski zbor Dupljanke Duplje, Mešani pevski zbor Iskra Kranj, Moški komorni zbor Mengeš in Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš. Pokrovitelji koncerta v mengeški dvorani so bili občina Mengeš, ZKD Domžale in ETI Svit Kamnik. Liparjev večer bodo pevski zbori ponovili v dvorani kranjske Gimnazije v petek, 12. decembra, ob 20. uri.

570.

Program

12. decembra 1997

Liparjev večer

Kranj, dvorana gimnazije

Peter Lipar: Človek v pokrajini

Peter Lipar: Atlant

Peter Lipar: Drevo nad obal

dirigent:

Tomaž Faganel

program je povezoval:

Janez Dolinar

FK (Franc Križnar): Izbrana zborovska glasba Petra Liparja (1912-1980); Liparjeva večera v Mengšu in Kranju

Gorenjski glas, 1997/L, št. 98 (16.12.), str. 7

                ...

                Oba večera je uvedel APZ »France Prešeren« z dirigentom Tomažem Faganelom in tremi težjimi Liparjevimi mešanimi zbori: Človek v pokrajini /S. Kosovel, Atlant/ J. Menart in Drevo nad obalo/S. Kosovel. Bil je to eden od boljših prikazov Liparjevega vokalnega opusa, za katerega je značilna ne le socialna lirika v vsebinskem, literarnem pogledu, pač pa znotraj njegove moderne slogovne usmeritve še dodatni glasbeni ekspresionizem, glasbeni realizem v pravem pomenu te besede...

571.

Program

20. decembra 1997

Koncert Prisluhnite nam

Cerklje, osnovna šola

Mihael Rožanc: Dober večer, Bog daj!

Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej

Aldo Kumar: Dajte, dajte

Luka Kramolc: Pesem o rojstvu

Vinko Vodopivec: Soldaška

Anton Foerster: Planinska

Jurij Fleišman: Triglav (skupaj oba zbora)

James Erb: Shenandoah

Gioacchino Rossini: Petite messe solennelle

Sanctus

Adolphe Adam: Božična pesem (skupaj oba zbora)

dirigent:

Tomaž Faganel

sodelovala sta:

Cerkveni ženski pevski zbor Andreja Vavkna Cerklje,

Damijana Močnik Božič, klavir

program je povezoval:

Jože Jerič

572.

Program

28. januarja 1998

Koncert - skladateljski večer Mladi mladim

skladateljev Irene Urbanc in Damijana Močnika

Ljubljana, Kosovelova dvorana Cankarjevega doma

Damijan Močnik: Approbatio sobrietatis

Damijan Močnik: Verbum supernum prodiens

dirigent:

Tomaž Faganel

Peter Kušar: Mladi mladim; Koncert v Kosovelovi dvorani

Dnevnik, 1998/XLVII, št. 29 (31.1.), str. 13

                Dve uspešni predstavitvi sredin koncertni večer iz ciklusa Mladi mladim je bil med najbolj umetniško bogatimi prireditvami Glasbene mladine ljubljanske. V temeljito oblikovani predstavitvi Irene Urbanc in Damijana Močnika je nastopila dolga vrsta izvajalcev, ki so kar brez izjeme privabili s svojo muzikantsko svežino in zavzetostjo... Za Damijana Močnika pa so peli kar štirje zbori, in sicer dva kranjska, akademski in De profundis, ženski iz Cerkelj in zbor škofijske klasične gimnazije.

                Damijan Močnik ima za seboj nekaj let več kompozicijskih izkušenj kot rosno mlada Irena Urbanc. Toda precej mračno prizorišče pri skladateljici se je zdelo le pretirano nokturnovsko, saj se je pokazalo, da imata Urbančeva in Močnik vsaj eno skupno potezo: izrazito svetli muzikalni osebi sta...

                Format peresa Damijana Močnika je v svoji želji zajetnejši in podjetnejši, človeški glas, posebno skupinski, zborovski, je njegovo središče. Poslušali smo vrsto kompozicijsko trdno motiviranih vokalnih in vokalno instrumentalnih stavkov: Evhe, Koroška ljubezen, Aprobatio sobrietatis, Acclamatio, Kralj in Romanje v Kelmorajn. Skladbe razodevajo skrbno in učinkovito izpeljavo deklamacije, muzikalno vešče postavljene »kadence« arhaične in »moderne« akordike. Ustvarjalno in slogovno izhodišče, osnovni kompozicijski načrt pa se zdi pri zelo različnih besedilih bolj ali manj podoben. Tej enotnosti se je uprla le ena skladba, in sicer Magnificat. Namenjena je solističnemu sopranu, kar čudovito jo je zapela Marta Močnik in zelo prav je, da je to storila. Priznam, da me je ta skladba med vsemi najbolj prevzela, saj je pravcati mali čudež razvitega in vendar natančnega melosa.

573.

Program

7. februarja 1998

Trenutek tišine

Kranj, Prešernov gaj

Ubald Vrabec: Zdravljica

Vinko Vodopivec: Soldaška

Emil Adamič: V snegu

dirigent:

Tomaž Faganel

Gorenjska ob slovenskem kulturnem prazniku; Prireditve za praznik

Gorenjski glas, 1998/LI, št. 10 (6.2.), str. 13

                ...

                Tradicionalna spominska svečanost Trenutek tišine v Prešernovem gaju se bo jutri, v soboto, začela ob 17.30. Pred spomenikom Franceta Prešerna in Simona Jenka bo zapel APZ France Prešeren, zbrane častilce pesnika bo nagovoril prof. Franc Drolc...

Trenutek tišine

Kranjčan, 1998/XVII, št. 10 (feb.), str. 7

                Na predvečer praznika, ob 17.30, je ob Prešernovem grobu, tako kot vsako leto, nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pod dirigentskim vodstvom Tomaža Faganela. Zapeli so Prešernovo Zdravljico, ki jo je uglasbil Ubald Vrabec in Soldaško Vinka Vodopivca. O Prešernu in njegovem življenjskem opusu je spregovoril profesor Franc Drolc. Za zaključek je zbor zapel ob grobu pesnika Simona Jenka njegovo pesem V snegu, ki jo je uglasbil Bojan Adamič (pravilno: Emil Adamič, op. M. M.).

574.

Program

7. februarja 1998

Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku

Kranj, dvorana gimnazije