Krst 1982
| Kranjska Gora
| Uvod v krstne prireditve
| Pevsko tekmovanje zajcev na Goljavi
| Osebe
| Hrabroslav Hitri, kralj zajcev na Goljavi - Andrej Šter, Deteljica, zajčja kraljična - Petra Puhar, Tolstouhec, ravnatelj pevskega društva - Tomaž Faganel, Šviga-Švaga, minister za petje - Darko Vidmar, Kratkorepec, mladi zajec - Zlatko Pavlica, Kratkorepčevka, Kratkorepčeva mama - Danica Mihelčič, Dolgopetčevka, Kratkorepčeva soseda - Mija Mravlja, Dolgopetec, njen mož (vloga je bila izpuščena), Živko Poskok, njen nečak - Ljubo Tomažič, Tihomil plemeniti Plahun, pevec - Radovan Cej, Pripovedovalec - Tomaž Faganel, Glasnik - Gorazd Uršič, zajčje ljudstvo
harmonikar: Andrej Štrukelj, kostumografka: Magda Koder, režiser: Tomaž Faganel
| James Krüss - Markus Polder:
(prevod: Mitja Mejak)
| Pevsko tekmovanje zajcev na Goljavi
| 1. slika
| Pripovedovalec (song ): Če skoz gozd dve uri greste / in po polju ure tri / mimo štirih trhlih štorov, / čez črvivih pet brvi, / boste ravno na Goljavi, / v znameniti kraj prišli. / Tamkaj je kraljestvo zajcev, / tam se sto čudes godi. // Na Goljavi namreč zajci / stare šege se drže, / silno vneti so za petje, / glasbo vsakršno goje. / Zajci, zajklje, staro, mlado, / kdor ni nem in kdor ni gluh, / vsakdo v slavnem pevskem društvu / uveljavlja svoj posluh. // Ta s tenorjem, drugi z altom, / vmes trobenta, boben, bas, / a ravnatelj Tolstouhec / jim ravna s taktirko glas. / Ko pa leto se obrne / in požene zelje spet, / zbere se na pevsko tekmo / ves vesoljni zajčji svet. // Tudi letos bodo peli, / da bo, jojme, kar hudo / in na koncu določili, / kdo čez vse je pel lepo. / Kdo bo zmagal, to povedal / vam bo striček Mikrofon, / jaz se zdajle bom umaknil, / a se kmalu vrnil bom.
| 2. slika
| Glasnik: Ukaz njegovega veličanstva, našega milostljivega kralja: Preljubi državljani zajčjega kraljestva na Goljavi! Mi, kralj, Hrabroslav Hitri, sporočamo, da bo jutri, v nedeljo, kot vsako leto pevsko tekmovanje goljavskih zajcev na velikem zelniku. Slavnost se bo po stari navadi pričela ob devetih dopoldne. Vsak zajec pevec, ki bi se rad udeležil pevskega tekmovanja, si mora sam izmisliti besedilo in napev pesmi. Kdor bo zapel naši hčerkici Deteljici, kraljični zajčjega kraljestva na Goljavi, najlepšo hvalnico, bo zmagovalec in bo za nagrado dobil kraljično za ženo.
Vsak pevec, ki bo jutri pel na pevskem tekmovanju, naj se prej zglasi pri ministru za petje gospodu Švigelj-Švagi in ravnatelju glasbenega društva gospodu Tolstouhcu, da preizkusita njegov glas. Zmagovalca bo določila kraljevska družina.
Izdano na Goljavi, v mesecu zeljegrizu.
Podpis: Hrabroslav Hitri, kralj goljavskih zajcev
| 3. slika
| Šviga-Švaga: Imenitno ravnateljček, imenitno! Saj pojete kot Šaljapin!
Tolstouhec: Nikar se ne šalite, gospod minister!
Šviga-Švaga: Častna beseda, ravnateljček, da govorim resnico! Najboljši glas imate in jutri vam zmaga ne uide.
Tolstouhec: Da, da, da, toda počakati moramo, kaj bo dejalo njegovo veličanstvo...
Šviga-Švaga: .... in kako bom odločil jaz, ljubi Tolstouhec! Če kralju prišepnem, da ste vi najboljši pevec, vam bo brez premisleka dal kraljično za ženo. Verjemite mi, ljubi ravnateljček!
Tolstouhec: Oprostite, nisem vedel, da vaša beseda pri kralju toliko zaleže.
Šviga-Švaga: Seveda, seveda, saj me vsi podcenjujete! Kako bi bilo, če bi jutri dobili kraljično? Jaz to zlahka dosežem. Toda, ljubi Tolstouhec, kaka malenkost bo morala kaniti tudi v moj žep.
Tolstouhec: Hm, gospod minister, sto zajčjih cekinov dobite pri priči.
Šviga-Švaga: Sto zajčjih cekinov?
Tolstouhec: Da.
Šviga-Švaga: Čeden izkupiček. Naj bo, ravnateljček. Tukaj je moja taca. Jutri boste zmagovalec, zanesite se name! Jutri boste kraljev zet!
Tolstouhec: Gospod minister, kako naj se vam zahvalim?
Šviga-Švaga: Kaj bi tisto! Naštejte mi sto cekinov! Pssst! Zdaj pa tiho, niti besedice več o tem.
| 4. slika
| Šviga-Švaga: Naprej!
Kratkorepec: Dober dan, gospoda!
Tolstouhec: Kaj bi radi mladi zajec, a?
Kratkorepec: Svoj glas sem prišel preizkusit, gospod ravnatelj. Jutri bi se rad udeležil pevskega tekmovanja.
Tolstouhec: A? In kako vam je ime?
Kratkorepec: Kratkorepec mi pravijo, gospod ravnatelj.
Šviga-Švaga: Koliko ste pa stari?
Kratkorepec: Ravno včeraj sem postal polnoleten.
Šviga-Švaga: In vi bi radi nastopili na jutrišnjem tekmovanju, zajček Kratkorepec?
Kratkorepec: Tako je, gospod minister.
Šviga-Švaga: Mladi ste še in neznani. Ne vem, kako bo z vašim nastopom.
Kratkorepec: Vsi slavni zajci so bili nekoč mladi in neznani, celo veliki Skakač Osvajač...
Šviga-Švaga: Naj bo. Kaj torej znate? Ste že slišali o Smukovi operi »Zajčja pomlad«?
Kratkorepec: I, kakopak, gospod minister.
Šviga-Švaga: No, pa zapojte arijo.... arijo iz prvega dejanja. Gospod ravnatelj, spremljajte mladega zajca!
Tolstouhec: Z veseljem, gospod minister.
Kratkorepec (song): Skopnel je sneg v dolini, / solata že brsti, / drevo cvete v sinjini, / trobentic glas zveni. // Mi zajci pa prek sončnih jas, / hop, hop; hop, hop! / Mi zajci pa prek sončnih jas, / hop, hop; hop, hop! // In žarkom brat je vsak od nas, / hop, hop; hop, hop; hop, hop!
Šviga-Švaga: Raca na vodi! Vaš glas pa ni slab! Nadarjeni ste že toliko, da lahko nastopite na jutrišnjem tekmovanju.
Kratkorepec: To bom, kajpada, tudi storil, gospod minister!
Šviga-Švaga: Bojim se le, ljubi Kratkorepec, da ste še premladi, veliko premladi.
Kratkorepec: Kdor hitro skoči, ga lovec ne poči!
Šviga-Švaga: No, kakor vas je volja. Zdaj lahko greste.
Kratkorepec: Hvala lepa, gospod minister, jutri pa, gospoda, nasvidenje!
| 5. slika
| Šviga-Švaga: In kaj porečete vi, ravnateljček, k temu glasu?
Tolstouhec: Ta mali zajec ima suho zlato v grlu.
Šviga-Švaga: Veličanstvo take glasove ljubi. Če bo Kratkorepec jutri pel, bo tudi zmagal.
Tolstouhec: Dobil bo kraljično in jaz bom ostal praznih rok.
Šviga-Švaga: No, no! Le ne tako žalostno, ravnateljček! Nič še ni prepozno. Kratkorepcu morava preprečiti jutrišnji nastop.
Tolstouhec: He, he, he! Imenitna misel! Samo, kako?
Šviga-Švaga: Na primer, zadržati bi ga morala tako dolgo v postelji, da bi prišel prepozno na slavnostni prostor. Potem mu ni več pomoči. Kdor pride prepozno, ne sme peti.
Tolstouhec: In kako bi ga zadržali v postelji?
Šviga-Švaga: Čisto preprosto, ljubi ravnateljček, čisto preprosto: za uro ali dve bi morali premakniti sončno uro pred njegovim domom. Ponoči, seveda.
Tolstouhec: In kdo naj bi uro premaknil?
Šviga-Švaga: Nihče drugi kot vi, Tolstouhec.
Tolstouhec: Jej, jej, jej, ...
Šviga-Švaga: To mora ostati seveda med nama, sicer nama bo trda predla. Kralj naju nažene iz kraljestva.
Tolstouhec: Iz kraljestva? Gospod minister, tega ne bi preživel. Kaj, če bi vse skupaj pustila pri miru?
Šviga-Švaga: Eh, vi ste pa res pravi zajec! Kralj ne bo ničesar izvedel. Pomislite! Če se načrt posreči, se preselite na grad in dobite kraljično za ženo. Za takšno nagrado se izplača tudi malce tvegati, ravnateljček.
Tolstouhec (jecljajoče): Da, prav imate, gospod minister. Jaz bom..., jaz sem torej pripravljen. Nocoj bom Kratkorepcu premaknil sončno uro.
Šviga-Švaga: Torej velja, ljubi ravnateljček.
| 6. slika
| Pripovedovalec (song): Nevoščljivost in sovraštvo / sta rodila vselej zlo, / tudi to, kar zdaj ste čuli, / ni pošteno, ne lepo. / In zato, otroci moji, / moral sem poseči vmes, / Kratkorepec, zajčja dlaka, / zdaj posluži se ušes! // Jutri čaka te nevarnost, / ki ne boš ji zlahka kos. / Če ne boš dovolj prebrisan, / boš odnesel dolgi nos. / Zajčja pamet, kratka pamet, / Kratkorepcu ni do nas, / hitro skače proti domu, / spotoma preizkuša glas. // Kar pustimo ga naj skače / in odidimo še mi, / tja v zelenje, kjer naš pevec / skupaj z materjo živi. / Tamkaj bomo v travo sedli, / noč bo legla na zemljo. / Kar priznajmo, vam in meni / v srcu malce je tesno.
| 7. slika
| Kratkorepčevka: Kratkorepec! Kratkorepec! Kratkorepec, presneto, zbudi se no že, no!
Kratkorepec: Kaj... kaj pa je, mama?
Kratkorepčevka: Si že zložil pesmico za jutrišnji nastop?
Kratkorepec: Ah, to... Ne še, mama.
Kratkorepčevka: Ne še..., oooh!
Kratkorepec: Jutri bom bolj zgodaj vstal in si vse izmislil. Zdaj sem tako zaspan.
Kratkorepčevka: Ampak, jutri bo prepozno, Kratkorepec. Le zakaj nisi zložil pesmice že popoldne? Dvakrat sem ti rekla. Takšne lenobe še nisem videla. In ti bi rad zmagal? Hm! Na, je že spet zasmrčal, lenoba grda!
| 8. slika
| Dolgopetčevka: Hoooj! Hoooj! Hoooj!
Kratkorepčevka: Kdo je?
Dolgopetčevka: Jaz sem, soseda Dolgopetčeva.
Kratkorepčevka: A, ti si. A, ti si. Le kaj te je prineslo tako pozno?
Dolgopetčevka: Jejhata, ja, jejhata, soseda Kratkorepčeva! Niste ničesar slišali?
Kratkorepčevka: Kaj?
Dolgopetčevka: Oh, kako me je strah! Strah! Pomisli! Sedim pred hiško in se hladim. Kar zagledam pred vašim domom velikanskega zajca...
Kratkorepčevka: Zajca? Pred našo hišo?
Dolgopetčevka: Jejhata!
Kratkorepčevka: Kaj takega!
Dolgopetčevka: Da, ljuba moja. Pojdi z mano in ga boš tudi ti videla. Ampak tiho, da naju ne sliši!
Kratkorepčevka: Pojdiva!
Dolgopetčevka: Tam je. Ga vidiš?
Kratkorepčevka: Ničesar ne vidim, tema je ko v rogu.
Dolgopetčevka: Tamle sedi, dobro poglej!
Kratkorepčevka: Zdaj ga vidim. Glej si ga, no! Hej, vi!
Dolgopetčevka: Na! Švrk! Je že odnesel pete. Ja, čemu si ga pa poklicala? Nikoli se več ne bo vrnil. Ojejhata!
Kratkorepčevka: Le kaj je hotel?
Dolgopetčevka: Ne vem, ljuba moja. Jejhata, jejhata, podoben pa je bil nekomu, podoben.
Kratkorepčevka: Podoben? Komu?
Dolgopetčevka: Tistemu, ravnatelju.
Kratkorepčevka: Ravnatelju? Misliš..., misliš Tolstouhcu?
Dolgopetčevka: Da, da, da, da, da. Ravno nanj mislim.
Kratkorepčevka: Ne!
Dolgopetčevka: O, jejhata, jejhata! Jutri bom morala na tega debeluha malo popaziti.
Kratkorepčevka: Pa, kaj bi gospod ravnatelj iskal pred našo hišo?
Dolgopetčevka: Ha, ljuba moja, nikoli nismo dovolj previdni. Višji položaj, slabši značaj! Moj nečak Živko Poskok, ki bo jutri tudi pel,...
Kratkorepčevka: Poskok? Ooooh! Ta je menda tisti iz družine Tenkouhcev?
Dolgopetčevka: Kajpak, ljuba moja! Ti slišijo šepetanje deset metrov daleč.
Kratkorepčevka: Deset metrov?
Dolgopetčevka: Mhm, tako je! Če bo Tolstouhec jutri spregovoril samo eno nepremišljeno besedo, jo bo slišal moj nečak. Vse mu bom natančno razložila.
Kratkorepčevka: Oh, prav lepa hvala, soseda, za tvojo skrb. Ja, ampak mislim, mislim pa, da ni potrebno.
Dolgopetčevka: Aaaajej, brrrr, kaj se ve? Jejhata, jejhata, zdaj me je pričelo pa še zebsti. Lahko noč, lahko noč in pazi, pazi!
Kratkorepčevka: Oh, bom že pazila. Bom.
Dolgopetčevka: A jutri prideš, soseda, na tekmovanje?
Kratkorepčevka: Seveda! Seveda, saj poje tudi naš Kratkorepec.
Dolgopetčevka: A, tako? Potem pa veliko sreče!
Kratkorepčevka: Hvala lepa. Lahko noč!
| 9. slika
| Pripovedovalec (song): Spet bom moral nastopiti, / da naznanim slavni dan, / ko med zajci na Goljavi / pevski bo prvak izbran. / Spet vas na izlet povabim, / pravim, da ne bo vam žal, / na veliki njivi z zeljem, / kjer bo zajčji festival. // Tjakaj je že v zgodnjih urah / zajcev sto in sto prišlo, / dan je kot nalašč za slavje, / brez oblačka je nebo. / Vsa prostrana njiva z zeljem / se blesti od zajčjih dlak, / zajklje so se dele v svilo, / zajci so oblekli frak. // Tudi kralj s kraljično zalo / je na zelnik že prispel, / zabučale so trobente, / rdeči boben je zapel / in med množico prešerno / četa pevcev priskaklja, / sam ravnatelj Tolstouhec / jim oholo skok ravna.
| 10. slika
| Dolgopetčevka: Jejhata, možiček, pevci prihajajo! Ali vidiš Kratkorepca?
Dolgopetec: Koga?
Dolgopetčevka: Ej, Kratkorepca, našega soseda vendar! Tudi on bi moral peti, pa ga nikjer ne vidim.
Dolgopetec: Morda je pa zamudil, tudi jaz ga nisem opazil.
Dolgopetčevka: Jejhata, jejhata! Glej, tamle je pa Živko, najin nečak Živko!
Dolgopetec: Kje?
Dolgopetčevka: V drugi vrsti. Prav zdajle gre mimo. Jejhata! Živko, Živko! Možiček, možiček, poznaš tistegale dolgina poleg Tolstouhca?
Dolgopetec: Kajpak! To je naš minister za petje, zvit kot ovnov rog.
Dolgopetčevka: Ah!
| 11. slika
| Šviga-Švaga: Je vse v redu ravnateljček?
Tolstouhec: Da. Vse je šlo gladko. Kratkorepec spi spanje pravičnega.
Šviga-Švaga: Odlično, ravnateljček! Imenitno!
Tolstouhec: Torej dobim kraljično?
Šviga-Švaga: Seveda! In jaz dobim sto zajčjih cekinov.
Tolstouhec: Da. Ste že govorili z njegovim veličanstvom?
Šviga-Švaga: Kajpak, ravnateljček! Že sinoči sem govoril. Samo, da se Kratkorepec zares ne bo prikazal. Nekam slab občutek imam.
Tolstouhec: A-a. Lahko ste brez skrbi. Kratkorepec ne bo prišel. Zmaga je najina.
Šviga-Švaga: Pssst! Nikarte tako glasno ravnateljček, sicer lahko slišijo pevci za nama.
| 12. slika
| Deteljica: Očka!
Hrabroslav Hitri: Kaj bi rada, Deteljica?
Deteljica: Ali bom res morala poročiti zmagovalca? Tudi če zmaga kak debel in star zajec?
Hrabroslav Hitri: Dal sem besedo, ljuba punčka, in svoje besede kralj ne sme prelomiti.
Deteljica: Joj! Očka, poglej si vendar zajce, ki bodo nastopili! Sami debeluhi in staruhi, eden grši kot drugi! Kje je neki Kratkorepec? Spletična mi je pripovedovala, da je zal fantič.
Hrabroslav Hitri: Tega pa ne vem, srček. Kratkorepca ne poznam. Žal mi je, Deteljica, toda obljube ne morem snesti. V našem kraljestvu je že stara navada, da mora kralj, ki nima naslednika, svojo hčer poročiti z najboljšim pevcem. Poslušaj, Deteljica, pevci bodo pričeli.
Deteljica: Očka, očka, kam teče tisti pevec, naravnost med občinstvo? Ali se je zbal?
Hrabroslav Hitri: Morda bi rad kaj sporočil sorodnikom.
| 13. slika
| Živko Poskok: Tetka, tetka, hej!
Dolgopetčevka: Jejhata, jejhata! Glej si ga no! Ti, Živko! Kaj pa je?
Živko Poskok: Tetka, stopiva za hip vstran. Tako, tako. Tu naju ne more nihče slišati.
Dolgopetčevka: Kaj pa se je zgodilo?
Živko Poskok: Prav si imela, tetka. Zajec pred Kratkorepčevo hišo je bil Tolstouhec.
Dolgopetčevka: A-ha! Torej sem uganila. In kaj je počenjal?
Živko Poskok: Kaj? Sončno uro je premaknil.
Dolgopetčevka: Uuu! Premaknil uro? Mar se boji, da bi ga Kratkorepec prekosil?
Živko Poskok: Najbrž, najbrž! Če dobi kraljično, je ministru obljubil sto zajčjih cekinov. Da, sto!
Dolgopetčevka: Ej, jejhata! To je novica!
Živko Poskok: Tetka, boš ti stekla povedat Kratkorepcu?
Dolgopetčevka: Seveda, seveda! Kajpak! Ampak prej mi še povej, če si res vse to slišal?
Živko Poskok: Seveda, tetka! Kaj pa misliš? V naši družini ničesar ne preslišimo.
Dolgopetčevka: Že grem! Že grem, Živko! Ti pa nazaj k pevcem in dobro se drži, Živko! Tfej! Tfej! Tfej!
Živko Poskok: Zbogom, tetka!
| 14. slika
| Glasnik: Govorilo bo njegovo veličanstvo, kralj Hrabroslav Hitri!
Hrabroslav Hitri: Moji preljubi zajci! Veseli nas, da ste se pevskega tekmovanja goljavskih zajcev na današnji sončni dan v tako velikem številu udeležili. Letos, ob stoletnici smrti našega velikega prednika Skakača Osvajača bo zmagovalec dobil najvišjo nagrado. Dobil bo našo ljubo hčerkico, kraljično Deteljico, za ženo.
Hrabroslav Hitri: Deteljica, zdaj pa le dobro poslušaj, kako bodo zajci peli. Skupaj bova določila zmagovalca.
| 15. slika
| Šviga-Švaga: Veličanstvo...
Hrabroslav Hitri: Kdo me pa moti?
Šviga-Švaga: Jaz, veličanstvo, minister za petje.
Hrabroslav Hitri: A, vi ste, gospod minister. Kaj bi radi sporočili?
Šviga-Švaga: Veličanstvo, pevec Kratkorepec ni prišel k tekmovanju. Črtal ga bom iz seznama pevcev.
Deteljica: Črtali ga boste? Zakaj?
Šviga-Švaga: Milostljiva kraljična, je takšen ukaz. Zajci, ki zamudijo pričetek tekmovanja, ne smejo nastopiti.
Deteljica: Če je tako, potem bo pa kralj pri Kratkorepcu napravil izjemo. Ali ne, očka?
Hrabroslav Hitri: Hm! Ne vem, kaj bi rekel.
Deteljica: Prosim, prosim, ljubi očka! Obljubil si mi, da mi boš danes izpolnil sleherno željo.
Hrabroslav Hitri: Pa naj bo. Zaradi tebe, Deteljica, bom napravil izjemo. Gospod minister, če pride Kratkorepec, lahko zapoje svojo pesem.
Šviga-Švaga: Toda, veličanstvo! To je zoper postavo in veljavo!
Hrabroslav Hitri: Postava in veljava sem jaz! Besede ne bom preklical.
Šviga-Švaga: Veličanstvo, pevci se bodo pritožili...
Hrabroslav Hitri: Sem kralj, ali nisem?
Šviga-Švaga: Veličanstvo, ali vas smem opozoriti...
Hrabroslav Hitri: Ničesar ne dovolim! Pričnite tekmovanje!
Šviga-Švaga: Če tako želite, veličanstvo...
Hrabroslav Hitri: Le kaj je ministru za petje?
| 16. slika
| Tolstouhec: Kralj tako jezno gleda. Kaj se je zgodilo?
Šviga-Švaga: Kaj vam mar, ravnateljček! Postavite se v vrsto, da bom lahko pričel tekmovanje!
Šviga-Švaga: Pričenjam letošnje pevsko tekmovanje zajcev na Goljavi. Prvi bo kraljični zapel hvalnico pevec Tihomil plemeniti Plahun.
Tihomil plemeniti Plahun (song): Oh, kraljična, tako jasne / tvoje ljubljene oči! / Ni na svetu tako krasne / zajčje hčere, kot si ti. / Mi zdravilo več ne hasne, / kar sem zrl te oči, / ogenj v srcu več ugasne, / saj ni lepše kot si ti. // Oh, kraljična, kot so jasne / tvoje ljubljene oči... (žvižganje, konec)
Hrabroslav Hitri: Dovolj, gospod pevec! Dovolj! Hvala lepa!
| 17. slika
| Šviga-Švaga: Drugi bo nastopil Živko Poskok in zapel pesem o Deteljici, zajčji kraljični.
Živko Poskok (song): Na trati sredi gozda / prelep gradič stoji / in zajček snežnobeli, / kraljična v njem živi. // Vsak dan mimo doma / njenega poromam, / žvižgam si vesel, / saj sredi jase tam igra se / zajček snežno bel. // V prostranem zajčjem carstvu / kraljično vsak pozna / in vsaj ji pesmi poje / in vsak jo rad ima. // Vsak dan mimo doma / njenega poromam, / žvižgam si vesel, / saj sredi jase tam igra se / zajček snežno bel.
Pripovedovalec (song): Oprostite, da prekinem, / a bilo bi prehudo, / če bi zdajle poslušali / nadebudnih zajcev sto. / Naj povem vam kar na kratko, / da še konca tekme ni / in da v zajčjih poslušalcih / se razvnemajo strasti. // Ta je stavil na tenorja, / drugi, da bo zmagal bas, / a nikomur ni več v mislih / Kratkorepčev zvonki glas. / Kratkorepec se je zbudil, / ko je bil že svetli dan, / v hipu je spoznal prevaro, / uro stresal ves zaspan. // Zdaj se češe in krtači / in po hišici skaklja, / pesmi, kajpak, ni še zložil / in napeva še ne zna. / Mama ga hudo ošteva, / pravi mu, da je lenuh, / Kratkorepec, primaruha, / pa zaupa v svoj posluh.
| 18. slika
| Kratkorepčevka: Saj ti nič ne pomaga, Kratkorepec. Tekmovanje si že zamudil in kriva sem vsega jaz. Ko sem pogledala na sončno uro, bi morala videti, da je palica postrani in da ura zaostaja.
Kratkorepec: Ničesar nisi kriva, mama. Nekdo nam je uro premaknil iz hudobije, tisti je kriv. Ampak nič zato, mama. Bo že spet vse prav. Ne, hvala, nisem lačen!
Kratkorepčevka: Ampak tole jajce moraš izpiti, da si namažeš grlo!
Kratkorepec: O, to pa že! Brrr! Tako! Zdaj pa moram pohiteti. Ti boš prišla kasneje?
Kratkorepčevka: Bom.
Kratkorepec: Ena, dve, hop, hop,...
Kratkorepčevka: Kratkorepec! Pesmi še tudi nisi zložil, Kratkorepec!
Kratkorepec: Izmislim si jo gredoč. Ena, dve, hop, hop,...
Kratkorepec (song): Ko iz sanj poskočim davi, / moja ura prav ne gre, / prav ne gre..., prav ne gre... Kaj bi rimal z gre? Gre, ..., gre, ..., gre, ...? Ničesar se ne morem spomniti. Morda najdem dobro rimo kasneje. Kaj pa zdaj? Katera izmed teh treh poti vodi na slavnostni prostor? Če takoj ne uganem prave, bom v resnici zamudil tekmovanje.
Kratkorepec: (zvon) ... osem, ... devet, ... deset! Čez četrt ure bo konec tekmovanja! Oooh, ubogi Kratkorepec! Pusti vse skupaj in se zlekni pod tale grm.
| 19. slika
| Dolgopetčevka: Kratkorepec, Kratkorepec.....
Kratkorepec: Kaj pa je to? Mamin glas ni. Hoooj! Tukaj sem, na križišču!
Dolgopetčevka: Hoooj! Dober dan, Kratkorepec! Dober dan, Kratkorepec! Jejhata, jejhata, jejhata, kako sem tekla. Hiti, hiti, da ne boš zamudil tekmovanja! Hiti, hiti!
Kratkorepec: Povejte mi, no, katera pot je prava!
Dolgopetčevka: Srednja je, ja, srednja.
Kratkorepec: Hvala.
Dolgopetčevka: Stoj, stoj! Počakaj, Kratkorepec!
Kratkorepec: Kaj pa je?
Dolgopetčevka: Jejhata! Nekaj važnega ti še moram povedati, zelo važnega! Vašo uro je ponoči premaknil Tolstouhec.
Kratkorepec: Ravnatelj? Kje pa ste to zvedeli?
Dolgopetčevka: Nečak Živko je slišal od samega Tolstouhca. Tolstouhec in minister za petje sta skovala zaroto.
Kratkorepec: Zaroto?
Dolgopetčevka: Jejhata, pa še kakšno zaroto. Minister bo poskrbel, da bo Tolstouhec dobil kraljično in za to bo ravnatelj dal ministru sto zajčjih cekinov. Sto! Sto!
Kratkorepec: In kaj se vse to mene tiče?
Dolgopetčevka: Jejhata! Kaj ne veš, da imaš lep glas in da se Tolstouhec in minister bojita, da bi ti zmagal. Zato, samo zato.
Kratkorepec: I, seveda, ljuba soseda! Pa sem res spal na ušesih. Toda, to se bosta še čudila. Zdaj bom pel, pa če se svet podre. Ena, dve, hop, hop, ...
Dolgopetčevka: Jejhata! Kaj pa misliš storiti, Kratkorepec?
Kratkorepec: Boste že videli, soseda Dolgopetčeva. Hop, hop, ena, dve...
Kratkorepec (song): Ko iz sanj poskočim davi, / moja ura prav ne gre, / mi ponoči jo premaknil / je nekdo za uri dve. // Vendar bom zapel glasno, / holarija, holadrijo, / vendar bom zapel holarijo, / holarija, hojladrom.
| 20. slika
| Šviga-Švaga: Ljubi poslušalci! Ljubi poslušalci! Ker zajec Kratkorepec ni prišel, bo zapel zadnji pevec, ravnatelj Tolstouhec.
Deteljica: Očka!
Hrabroslav Hitri: Kaj je ljubica?
Deteljica: Koga bom morala zdaj vzeti?
Hrabroslav Hitri: Najbrž ravnatelja Tolstouhca.
Deteljica: Tega debeluha debeluhastega, ki bo zdaj pel?
Hrabroslav Hitri: Na žalost! Na žalost, ljubi moj otrok. Poslušaj, pričel je peti!
Tolstouhec (song): Tebi, ki ti na Goljavi / in na svetu lepše ni, / tebi, ki cvetiš med nami / ko spomladi cvet v vonjavi / moja pesem naj doni. / La, ha, ha, ha, ha... / Moja pesem naj doni. // Tvoji uhlji kakor listi / lilije se kvišku pno / In očesci tvoji čisti / se ozirata v nebo / La, la, la...
Zajčje ljudstvo: Uuu... (smeh)
| 21. slika
| Hrabroslav Hitri: Primaruha, gospod minister! Kaj pa je to?
Šviga-Švaga: Veličanstvo, veličanstvo! Pravkar je prišel zajec Kratkorepec.
Hrabroslav Hitri: In je ravnatelj Tolstouhec zato utihnil?
Šviga-Švaga: Najbrž, veličanstvo.
Deteljica: Kje je Kratkorepec?
Šviga-Švaga: Tamle, na desni, kraljična.
Deteljica: Joj, ga že vidim. To pa je fant od fare.
Šviga-Švaga: Ali naj Kratkorepec poje, veličanstvo?
Hrabroslav Hitri: I, kajpada! Ravnatelju Tolstouhcu pa recite, da imamo njegove pevske umetnosti dovolj.
Šviga-Švaga: Da, veličanstvo!
Šviga-Švaga: Zajec Kratkorepec, ki je pravkar prišel, sme z dovoljenjem njegovega veličanstva zapeti zadnjo pesem.
Zajčje ljudstvo (ploskanje, vzklikanje): Bravo! Kratkorepec, da! Kratkorepec, hura!
| 22. slika
| Šviga-Švaga: Veličanstvo je na vas, mladi zajec, zelo jezno. Prav nič se vam ni treba napenjati. Zmago ima že drugi v žepu.
Kratkorepec: Bomo videli, gospod minister.
Kratkorepec (song): Ko iz sanj poskočim davi, / moja ura prav ne gre, / mi ponoči jo premaknil / je nekdo za uri dve. // Vendar bom zapel glasno, / holarija, holadrijo, / vendar bom zapel holarijo, / holarija, hojladrom. // Sicer pa vam razodenem / kdo to kašo je zavrel / sam minister s Tolstouhcem / mi zvijačo je naplel. // Vendar bom zapel glasno, / holarija, holadrijo, / vendar bom zapel holarijo, / holarija, hojladrom. // Vendar vam povem, minister, / sto cekinov bi dobil / če ravnatelju bi danes / prvo mesto priboril. // Vendar bom zapel glasno, / holarija, holadrijo, / vendar bom zapel holarijo, / holarija, hojladrom.
Zajčje ljudstvo: (nered)
| 23. slika
| Hrabroslav Hitri: Gospod minister, poskrbite za mir!
Glasnik: Gospod minister je izginil, veličanstvo!
Hrabroslav Hitri: Potem skrbite, glasnik vi, za mir!
Glasnik: Da, veličanstvo... Njegovo veličanstvo vas prosi, da bodite tiho. Nadaljujte, Kratkorepec!
Kratkorepec (song): Tekel sem vso pot navkreber, / da prispel bi pravi čas, / da pred vami in kraljično / bi povzdignil šibki glas. // Vendar bom zapel glasno, / holarija, holadrijo, / vendar bom zapel glasno, / holarija, hojladrom. // Spotoma sem zlagal verze, / drobno pesmico skoval. / Rad kraljični naši mili / bi jo za darilo dal. // Vendar bom zapel glasno, / holarija, holadrijo, / vendar bom zapel holarijo, / holarija, hojladrom. // Vem, da pesmica ni dobra / tudi pametna, da ni. / A kraljična jo posluša / in že to me radosti. // Vendar bom zapel glasno, / holarija, holadrijo, / vendar bom zapel holarijo, / holarija, hojladrom.
Zajčje ljudstvo: Bravo! Živjo junak! (vzklikanje, vriskanje, ploskanje)
Glasnik: Njegovo veličanstvo kralj Hrabroslav Hitri in kraljična Deteljica bosta odšla k posvetovanju.
| 24. slika
| Kratkorepčevka: Joj, kaj pravite, kaj pravite, kaj bo, soseda Dolgopetčeva?
Dolgopetčevka: A, jejhata, jejhata! Kaj nisi slišala, da sta minister in Tolstouhec zbežala?
Kratkorepčevka: Zbežala?
Dolgopetčevka: I, seveda! Tako sta priznala krivdo. Za Kratkorepca se nikar nič ne bojmo.
Dolgopetec: Morda bo celo zmagal. Nobeden ni lepše zapel. Tiho, tiho! Kralj in kraljična sta se že vrnila na tribuno.
| 25. slika
| Glasnik: Spregovorilo bo njegovo veličanstvo kralj Hrabroslav Hitri.
Hrabroslav Hitri: Moji ljubi podaniki! Pravkar smo izvedeli, da sta minister za petje Šviga-Švaga in ravnatelj Tolstouhec zbežala iz našega kraljestva. Njun beg je dokaz, da sta hotela krivično dobiti Deteljico, našo ljubo hčerko in kraljično zajčjega kraljestva na Goljavi. Torej, je resnica, kar je zajec Kratkorepec povedal v svoji pesmici. Zato smo sklenili, zato smo sklenili oba nepoštena zajca za vse večne čase pregnati iz našega kraljestva.
Zajčje ljudstvo: Naj živi njegovo veličanstvo, kralj Hrabroslav Hitri!
Hrabroslav Hitri: In zdaj se moramo vam, ljubi pevci, zahvaliti za lepe pesmi. Zmago sva s kraljično prisodila zajcu Kratkorepcu. Princ Kratkorepec, iz vsega srca vam čestitam.
Zajčje ljudstvo: Naj živi princ Kratkorepec!
| 26. slika
| Kratkorepec: Veličanstvo, prav lepa hvala. Vam pa, mila kraljična, obljubljam, da bom priden mož.
Deteljica: Joj, kako sem vesela, Kratkorepec, da si prišel pravočasno.
Kratkorepec: Tudi jaz, Deteljica. To ti lahko prisežem.
Deteljica: Če bi ne bil pritekel, bi morala poročiti enega izmed tistih strašnih debeluhov.
Kratkorepec: Brrrr! Kako grozno bi bilo to.
Deteljica: Povej mi nekaj, Kratkorepec!
Kratkorepec: No?
Deteljica: Ali bo tudi tebi zrasel tako velik trebuh?
Kratkorepec: Ha, ha, ha. Brez skrbi, Deteljica. V naši družini še ni bilo zajca z debelim trebuščkom.
Deteljica: Joj, potem sem pa srečna. Pojdiva, Kratkorepec, očka naju že čaka.
| 27. slika
| Pripovedovalec (song): Naša zgodba je pri kraju, / konec dober, vse lepo. / Kdor pošten je in pogumen / mu ne more blizu zlo. / Zajčjo slavnost zapustimo, / kjer prešeren vzklik doni, / Naj živi princeska mila, / Kratkorepec naj živi. // Naš junak se bo preselil / z mamo še nocoj na grad / jutri pa bo slednji zajec / na Goljavi kraljev svat. / Pri poroki bo, seveda, / zajčji zbor mogočno pel, / le ravnatelj Tolstouhec / več ne bo taktirke imel. // Po poroki bo gostija, / muzika in zajčji ples, / zajčja nogometna tekma / in kdo ve, kaj bo še vmes. / Kratkorepec je povabil / tudi mene, naj bom ž njim. / Tam bom dobro pil in jedel / in zato, zdravo, brž hitim.
| Krščeni
| Majda Velikonja, Selma Terčon, Romana Žitko, Helena Križaj, Marko Zrnec, Melita Vidmar, Peter Bogataj, Andrej Štrukelj, Janja Krašovec, Nataša Sušnik, Alenka Ločniškar, Nada Panič, Branka Pirc, Bojana Kokalj, Alenka Jan, Majda Jan, Ivo Šter, Renata Kuri, Marjana Kepic, Tomaž Faganel
| Z državnim udarom krščeni dve stari bajti
| Mija Mravlja, Zlatko Pavlica
| Nagovor krstnega konzilija
| Krstni konzilij v sestavi:
1. general Tomo Novak - specialist za organizacijsko-finančne zadeve in utajo davkov, sicer predsednik konzilijev;
2. polkovnik Romana Završnik - strokovnjak za lingvistiko in muzikologijo, sicer majhna in zlobna, a pravična;
3. razvodnik Andrej Šter - sodni izvedenec za trgovino z belim blagom in krvne delikte in manualni delavec konzilijev;
4. kapelmajster M. F. - neimenovani gost večera, sicer čuveni butač plamena v odsotnosti z levo roko;
je blagovoljil stanje našega spevozdruženja analizirati ter daje častivrednemu avditoriju na znanje sledečo žaloigro:
Navkljub vsej marljivosti konzilijevi se vže lep čas dve neugotovljivi substanci krstu izmikata (pavza), kateri sta že veliko naših čitalniških večerov skazili ino vse prisotne v marsikatero zadrego ino nejevoljo spravili.
Akoravno je bilo podatke o teh dveh zakrknjenih socialdemokratih jako težavno zbirati, dajemo jih sedaj v oceno in poduk vsem vam.
ad 1. Iz mračnih arhivov izhajajoč lik, tudi Mravlja imenovan, z jako cmeravim glasom obdarjen in s priročnim dvogledom noč in dan opremljen. Z dogodbami tega nepoboljšljivega mlekojeda se ne bi obširneje ubadali, ako se le-ta buba ne bi v visoke kulturne kroge preriniti želela. To naprezanje pak paznosti naši ni ušlo in smo s posredstvom četrtega našega člana katastrofo odklonili in propast društva našega preprečili. Dotična gerla je zato v besnilu razočaranja vsem sotrudnikom pamet solila, pa tudi v pijanosti licenco za svojo samokolnico izgubila, konziliju edini avto stolkla in v tugo svojega predpostavljenega celo na tlako mnogo bartov zakasnila.
ad 2. Malovredni neki konjederec, kateri vsled odurnega svojega odpiranja ust pošasti z južnih morij nalikuje in ki se hvalisa z znanjem igranja izvestnega nekega športa, hockey imenovanega (kot je v nespametnem današnjem času moderno), si je večkrat usodil vobče poznane kavalirje na finančno odgovornost pozivati. Ali dotični kavalirji nečejo umeti njegovih besedij, uverjeni, da jim je pod častjo žoltokljuna k molku pozivati, pak se je nemarnež - ne baš srčno - na Češko in Moravsko potajil.
O obeh izrodkih hudobčevih ne bomo dalje budalili. Na znanje dati vam hočemo le še teh nekaj faktov:
- nakazi sta vztrajno nadlegovali velmože kranjske ino jih za cekine fehtarili, ob prihodu svojega nadrejenega pak sta se zategadelj že v ranih nedeljskih urah z ajzenponom na jeseniški štacijon potuhnili,
- z vsakovrstnimi mahinacijami, maltretiranjem častivrednih članov naših ino preko pasjih zvez uspelo jima je vendar v parlament društva našega preriniti se,
- pingvina sta tudi vztrajno okoli švefljala, kako sta na muzikontarsko šolo hodila: živinski padar naj bi se dolga leta igranja na gosli učil, Mravlja pak se je domnevno v skrivnosti harmonike poglabljala.
Uradno ju tedaj pozivamo, naj svoje znanje navzočim mojstrom pevcem kranjskim dokažeta (pavza).
V nasprotnem primeru naj se pak take in podobne govorice poležejo.
Torej - omilimo čimbolj nesrečo našo ino izkažimo buzokljunoma milost, akoravno je ne zaslužita, gnusobi stari!! V prisotnosti vseh gospodov in gospic izjavljamo, da daljšega opravka ž njih grozodejstvi imeti nečemo, pak jima podarjamo
KRSTNI LIST
čeravno brez zaslug njunih pridobljen. Kretanje po kulturnih logih jima bo s tem omogočeno tudi brez spremstva nadebudnih naših biričev.
Ako se še kedo njune branže hvalisavo po našem pevskem društvi širokousti, kako ni še milosti krsta zavžil, bodi mu po pravičnem našem konziliju amnestija podarjena, za vse večne čase v naprej, najmanj pa do naslednjega krsta.
| Zeleno omizje
| Zlatko Pavlica - zeleni car, Petra Puhar - zelena priležnica, Rado Vodenik - dvorni adjunkt, Tomo Novak - štempelmohar, general krstnega konzilija, Andrej Šter - razvodnik krstnega konzilija, Romana Završnik - polkovnik krstnega konzilija, Vinko Čebulj, Gorazd Uršič, Jan Šinkovec, Darko Koder - civilna zaščita
|
|
