Krst 1990
| Gozd Martuljek
| Krščeni
| Boštjan Dobrovoljc, Aleš Gorjanc, Igor Šilar, Alenka Potočnik, Irena Zevnik, Nataša Cej, Marjeta Premru, Valerija Katrašnik, Andreja Peček, Slavi Vreček
| Orgije ob sprejemu bruhajočih zelencev a la Allo allo!
| osebe: Rene - Tomaž Faganel, Edith - Mija Mravlja, Yvette - Janja Krašovec, Mimi - Selma Terčon, Podavljeni - Zlatko Pavlica, Herr Flick - Andrej Šifrer, Helga - Mojca Katrašnik, Gruber - Gordan Dreca
| Alenčica Marija Kieselsteinska - Alenka Bole Vrabec: Omizje zelenega carja a la Allo, allo!
| Scena: Rene se naceja s šampanjcem, ker Edith špancira po lokalu in grozno »fouš« poje. Medtem ko Yvette zatiska ušesa ubogemu Reneju, da ne bi ponorel od ženine atonalnosti, sladostrastno pritiska tudi na druge dele njegovega telesa - razume se: sladostrastno! In tako se tudi vidi!!! Skozi vrata vstopi Podavljeni (se pripelje s kolesom) in prižene brucovsko rajo - lepo zvezano, kot se za okupacijo spodobi.
Podavljeni: Podavljeni, pripuljil sem rejo embriotonalnih spičkov, zaudarjajočih po bukastih, ki se še slonasti in posroni sitijo kot kurbatine med gverilo in za fukfehtarje ovulatorskih patrov! Sedite! No, a bo čaj?
Rene (prevaja Podavljenega): Pozdravljeni, pripeljal sem rajo embrionalnih spačkov, zaudarjajočih in butastih, ki se še slinasti in posrani silijo kot kurbetine med gverilo in za fukfehtarje okupatorskih pedrov! Sedite! No, a bo kaj?
Yvette (Reneju): Oči bom spraskala tem kurcaželjnim embrionalkam in si poganjke embrijev spekla na žaru, a ne mojster?
Edith: Shut up, Yvette! O užitnosti teh zakrnelih odpadnih poganjkov bom odločala jaz! Raje se priporoči Podavljenemu, ki rad igra na znamko orglic Sexualis Analis!
Rene: Edith, če ne boš tiho, bom danes oskrunil tvojo gluho maman, pa bo vse ostalo v familiji.
Edith: Grozovitež! Naj se ti posuši tvoj pizdovrtež in se spremeni v trakuljo, ki bo žrla pičkice in pizdice in mucice in kosmatince, da bodo tvoje »les amie« ostale brezspolnice kot angelci!
Rene: My sweet wife! Če ne boš pri priči shut up, ti bom odtrgal jezik in ga v solati poslal Heil Hitlerju in stegnil se bo, kot bi ga pičila črna mamba.
Mimi (pridivja in mu izroči kup salam): Rene, povedala bom samo enkrat! Tule je dinamit, s katerim boste razstrelili vaško ječo, iz katere bomo potem rešili angleške padalce!
Helga (izroči Reneju kup salam): Rene, Liebling; tole so trije van Goghi, en Utrillo in Grešna devica z velikimi joški! Po istem kanalu kot ponavadi!
Podavljeni (izvleče kup salam): Knalu bi posadil: tu biti baterije za podmornico! Dobro skriti!
Yvette (ki se je ob Edithinem zmerjanju odstranila, pripleše kot Josephine Baker, ovešena s salamami): Rene, mesar ti pošilja pravkar prekajene klobase! Nova znamka: »dimensia afrikanes«!
Pred Renejem se dviga kup salam, ko pridivja Gruber.
Gruber: Skrijte Grešno devico z velikimi joški, vsaj Grešno devico, von Flick mi je za petami!
Rene: Grozno, prepozno! Kako pa naj vem, kje je Grešna devica z velikimi joški, ko pa so mi zmešali te preklete salame!
Edith: Stran z njimi!
Yvette: Von Flick je že pred vrati!
Rene: V posteljo, k tvoji maman z njimi!
Edith: Ne, odneslo jo bo v nebesa! Tega ne zasluži!
Podavljeni: Zakaj pa so tile embriotonalni spički? Krače dol, salame vanje!
Divja jaga! Vsi vlečejo brucom hlače dol in jim tlačijo salame v hlače. Ko je to končano, živa slika mirnega lokala in klientele. Nato zvok, ki spominja na prdec.
Mimi: Nobenega prdenja, dinamit se lahko vžge! To bi bila diverzija. Odleteti v zrak, še preden se dinamit »orng ponuca«!
Von Flick: Heil Hitler!
Helga: Heil Hitler!
Podavljeni: Heile Sellassi!
Helga (vom Flicku): Ali sem vas zadovoljila?
Von Flick: Kot svinja! Rene, kje imate salame?
Rene: Salame? V trgovini! Kupit jih bo treba, zmanjkalo nam jih je!
Von Flick: Dobil sem sporočilo, da je moja Grešna devica z velikimi joški izginila v salami.
Yvette: Ubožica! In zdaj bo razrezana Grešna devica!
Gruber: Gladiatorsko! Kot v starem Rimu!
Von Flick: Gruber, držite gobec! Preiščite Renejevo shrambo!
Gruber: Takoj, Herr von Flick!
Von Flick: Kozarček šampanjca, Yvette!
Yvette: Sofort, Herr von Flika!
Gruber (priteče in oznani, da ni nobene salame): Nix salami, nix, nix, nix!
Von Flick: Greva naprej, Gruber!
Jezno odideta, Gruber le navidez.
Edith: Zrak je čist!
Rene: Na delo! Odkriti je treba, kje je salama, prava in neprava.
Podavljeni žene bruca za brucom pred omizje zelenega carja. Ženske se motovilijo okoli moških, Rene otipava ženske. Mimi la Bong strokovnjaško zlaga salame na štiri različne kupčke. Seveda so bruci deležni zaničevanja, suvanja, zmerjanja. Zadnji je na vrsti tisti, v čigar salami je grešna devica. To salamo se pač razonegavi in Yvette in Mimi la Bong ceremonialno dvigneta sliko. (Salamo s sliko grešne device je imela Andreja, grešna devica je imela obraz Tomaža Faganela, česar pa pravi lastnik obraza ni vedel, op. M. M.) Nato se dvigne Rene kot retor.
Rene: Utelešeni butci in buteljke, minorni drkači in drkačice glasov, ki bi radi nategovali svoje spermično pobruhane glasilke v tako svetem telesu kot je APZ z vrhovnim božanstvom, v katerega upirate pogled! Na kolena! Z obrazom na tla! Preden smete dvigniti pogled, molite za menoj!
Tikl, takl, / prazn žakl, / nič možgan, / ves usran, / ubogi črv, / zrel za vrv, / ližem tla, / kar se da, / rad bi pel, / če bi smel.
Pojte kot črvi! (poskus, negodovanje) Pojte kot žirafe! (poskus) Pojte kot pujsi! (poskus... pripombe: še za prasce niso dobri itd.) Zdaj smete dvigniti pogled!
Mimi: Zazrite se v božanstvo!
Rene: Jaz, Rene, Zeleni car non plus ultra, vam predstavljam program APZ ali animalično prekanjenega zbora dr. F. P., vulgo Fralizunis Pofukatis. Vi, čreda razpuščena, vi, nevredni celo gorenjskih toplic, vi, produkti nemuzikaličnih onegavljenj spolnega orodja roditeljev svojih na atonalnih kavsiščih, si zapomnite vsaj nekaj osnovnih pojmov. (Lahko pa so bruci poklicani, da odgovarjajo na vprašanja.)
- nota - v tinto namočena semenčiča
- pavza - globoko zmrznjena sperma v kockah
- notno črtovje - pet žensk APZ v postelji vzvišenega božanstva, se razume, pošteno opranih in brez »abrnkov«
- piano - nežno obdelovanje moške kobre
- pianissimo - spolni akt v zadnji vrsti na letnem koncertu
- forte - zasajanje gorjače v okosmateno podzemlje
- fortissimo - skupinsko ljubljenje v avtobusu
- largo maestoso - ljubljenje s črnokožci
- vivace - dva različnospolna APZ-jevca na mravljišču
- živalski karneval - pobesnele APZ-jevke, že tri tedne na samotnem otoku brez pijače in moških
- marchefunebre - onemogli moški udi APZ, ujeti na Pigallu
- oda radosti - v enotna slamnata krilca oblečeni člani APZ, s cvetličnimi venci na prsih, prepevajoč: Vso črno, črno rt je imela! In to na kranjskem placu! Pred stauo božanstva! (Po potrebi se doza poveča.)
A ker je omizje Zelenega carja nadvse milostno in modro, vam, ki ste manj kot turška raja, dovoli, da odprete svoja kmetavzarska, furmanska, bajtarska, gnojnična, oguljena, ofucana, odrapana, zdriskana, skozlana, prebruhana, zasirjena, zamočena, zacviljena, predrajsana, posmukana, jesiharska grla (v tempu) in zapojete Aleluja!
Kvartet iz zelenega omizja v kanonu zapoje, bruci pa morajo ponoviti v »kanonu ali kakšni drugi luštni muzikalni pizdariji«.
Tikl, takl, / prazn žakl, / kurc čez ramo, / s pizdo v slamo.
ali:
Tikl, takl, / je debakl, / če bi Faganel / od apezeja se odpel!
|
Krst 1991
| Jezersko
| Krščeni
| Gregor Strniša, Mateja Katrašnik, Špela Žepič, Maša Jenko, Petra Orehar, Andreja Stare, Polona Klančar, Irma Kosec, Petra Sušnik, Mateja Žepič
| Stara bajta
| Stane Zupan
| Tradicionalno zborovsko brucovanje z mladimi apezejevskimi Sokoli
(duhovna voditeljica: Mojca Katrašnik)
| Tomaž Faganel - zeleni car, sokolski načelnik, Gordan Dreca - brucmajor, sokolski vodnik, Zlatko Pavlica, Tomi Terčon, Ivan Šepetavc, Peter Bogataj - četverospev gospodov, Ivanka Mohor, Mija Mravlja, Mojca Katrašnik - damski trospev
| Brucovska himna
(na melodijo sokolske himne)
| Zborovsko elito / bruci so skalili, / ko so se potihem / vanjo priplazili. // Bruci, mlečnozobi, / bruci, vsi zeleni, / gremo na kolena! // Peti da že znajo / so se vsi hvalili. / Grozna njih je zmota, / smo ugotovili. // Bruci, mlečnozobi... // Z nekaj trde vadbe / nam bo še uspelo, / z glasbo seznaniti / noro to krdelo. // Bruci, mlečnozobi... // Taka odločitev / vrhovnega je zbora: / Bruci, postanite / člani tega kora! // Bruci, mlečnozobi...
| Sokolska kost
(na melodijo Mrtvaška kost)
| Fantič je hodil daleč v vas. / Srečala ga je Sokolica. / Fantič jo sune iz nogoj. / Kaj me boš suval, fantič ti! / Rajš telovadi tudi ti! / Komaj se j storil beli dan, / fantič k Sokolom je poslan.
| Govor sokolskega načelnika
(avtor: Tomaž Faganel)
| Na zdar!
Dovolite, da razvijem svitek in povem nekaj besed nam v slavo, letošnjim brucom v gnus.
Danes smo se zbrali, mile mi pevke, cenjeni mi drugovi, da razmislimo o našem podmladku, o mnogoteri zelenjavi, ki se je prikradla v naše vrste, ki nam kvari videz zunanji, blesk naših duš, prodornost naših iskrenih oči in moč naših glasov. Ta zelenjava se je letos trumoma zarotila zoper vrednote, ki so našemu društvu vedno svete, ki so stale kot svetinje pred očmi in smo si jih polagali na prsi, ko smo po vajah legali utrujeni k zasluženemu počitku. Mnogoteri ud našega društva je že bdel po vaji v črni noči in bolščal z odprtimi očmi v beli strop, da najde rešitev zoper zaudarjajočo surovo zelenjavo, ki nas je začela kot črv nažirati skozi duše in telesa. Pa do današnjega večera brez uspeha. Priznajte, cenjene gospice in dragi drugovi, da si udje našega društva srčno želimo pri naših rednih ujedinjanjih dvakrat na sedmico, da bi bil zrak na naših probnih soarejah čist, da bi nikdo ne osnesnaževal čistega nam slušnega okolja z raskavim mu glasom. Da ne bi prihajala iz ust brucov neumestna vprašanja, ki jih imamo včasih že od rednih nam udov prav dovolj.
Bruc pa je domišljav in misli, da je že požrl drog našega slavnega in svetega prapora, taka mu domišljavost sije skozi nezrele oči lokavega pogleda. Misli, da smo komaj čakali, kako se bo prihulil tajanstveno v naše redove, kjer bomo duhali njegov smrad, kjer moramo celo poslušati njegove učne poskuse v petju, ki so kakorkoli obsojeni na očiti neuspeh.
Bruc celo misli, da brez njega ne gre, da naše duše hlepijo po njegovem ujedinjanju med redne naše nam ude.
Ne, drugovi, rečem NE in številno omizje mi pritrjuje, vaše jasne (že pijane) oči mi govore, da tako ne gre naprej. Svetinje našega društva bi bile onečaščene, če se ne bi družno ujedinjeni zavzeli za to, da brucom končno dokažemo, kako naj se ponaša ud naše slavne združbe, kaj mora zato, da postane redni ud, žrtvovati in kaj na svojem telesu in duhu hudega pretrpeti.
Gesla, krotki in mili moji udje, krepijo našo stanovitnost in našo predanost stvari. Premišljujmo gesla, ko vzklikamo, in se zavedajmo njih resnic in pomena!
Zato, cenjene gospice in društveni udje, se danes zvečer trudimo, da dokažemo tej zelenjavi, kako ne gre več naprej.
Z malo družabno prireditvijo z glasbo in telesnimi vajami vsi sprostimo dušo in se nasmejmo smrdeči golazni, ki nas oblega.
Hrabri drugovi in mile, pogumne družice! Kako zmoremo še vztrajati v soživljenju z bruci, ki razširjajo dihurske vonjave v naše, blagih dišav milih gospic vajene nam nozdrvi.
Damski trospev in četverospev gospodov bosta zadonela v prejasnih tonih, mili zvoki bodo poleteli do naših ušes. Še druga velevažna gesla bomo vzklikali in dali duška našemu studu.
Telesna vadba z godbo iz glasovirja in pesem sta predpogoj za pravilen in someren odgoj telesa vsakega našega uda. Vsak naš ud se mora pripraviti na red pri vsakem početju. Različite vaje dam in gospodov - naših udov - ne dajo telesom samo poglednega videza, marveč mu krepijo tudi duha, da zmore in vzdrži služiti muzam z glasom svojim. Služba pevskim muzam, to je naše geslo in zato ujedinjamo svoje sile, da pripomoremo k dozoritvi pred nami ležeče smrdeče svojati, ki žele postati redni udje.
Bruce pozivam, da pogumno izvrše naložene jim zadatke, ker le tako lahko pričakujemo, da se nam, že rednim članom, omeči srce in jih sprejmemo v redne naše vrste gostoleče.
Vabim trospev dam, da nam prednaša svojo točko, ki vabi k ujedinjanju v telovadnih društvih. Njih glasovi nam pričajo o laskavosti naših zvonkih glasov mile naše svetinje, zbora naših dam (trospev dam zapoje Sokolsko kost).
Naslednje prednaša moški četverospev naših udov, ki so dika moških udov našega slavnega društva (moški četverospev zapoje Sokolsko himno).
Na telesnih vajah bodo bruci ob tonih iz glasovirja pokazali sposobnosti svojih udov. Dame in gospode naprošam, da pri polnem umu spremljajo telovadne vaje in nato presodijo, če so zmožni postati redni udje našega društva.
| Razglas
| Naša usmiljena srca so prizanesljiva. Priznajte, cenjene gospice in gospodje, da se kljub nesposobnosti naših čakajočih brucov, ki niso pokazali niti drobtinice daru za skupno aktiranje in so po pravici bili deležni nekaterih klofut in psovk, ki so nam šle težko iz naših nedolžnih ust.
Dovolite, spoštovane dame, dragi mi drugovi in vsi udje, da v splošno zadovoljstvo razglasim novico, ki jo naše duše stežka pričakujejo. Ti številni bruci (in en ostareli in predrzni ud, ki je dolga leta temeljito prikrival svoje stanje) so od tega momenta proglašeni za redne ude društva, za ude slavnega našega Apezeja.
Ginjen sem, zato prosim za aplavz!
|
Krst 1992
| Jezersko
| Krščeni
| Damijan Močnik, Mirjana Grohar, Apolonija Klančar
| Show Rudija Carella Pust se presenetet
| Tomaž Faganel - Rudi Carell, Mojca Strniša, Nataša Bogataj, Tomaž Faganel, Zlatko Pavlica, Peter Bogataj - pevski kvintet, rekviziti: Mateja Katrašnik
| Uvodni song
(na melodijo kot pri pravem Rudiju Carellu)
| Pust se presenetet, / zdaj je čas zato. / Prišli na brucvanje / na Jezersko smo. // Pust se presenetet, / zdaj je čas zato. / Zdej smo na Jezerskem, / da nam bo lepo! // Bruci že smrdijo, / zdej ni čas zato. / Dons naj se izkaže, / če kej vredni so. // Pust se presenetet, / zdej je čas zato. / Dones smo vsi skupaj, / zdaj nam je lepo!
| Prva krščenka: Apolonija Klančar
| Ker študira latinščino, mora hitro recitirati v latinščini in sproti prevajati.
| Prvo presenečenje: za Ivana Šepetavca-Tifusa
| Ker že dolgo ni videl svojega dolgoletnega pevskega kamerada, ga s svojo prisotnostjo preseneti dr. Majoneza (Tomi Terčon).
| Drugo presenečenje: za Irmo Kosec
| Že popoldne ji je bil naskrivaj in protipravno odvzet fotografski aparat, po katerem je cel dan neuspešno povpraševala. Za presenečenje ga je zvečer na svoje veliko veselje dobila nazaj, da bo imela lepe spomine na Jezersko.
| Druga krščenka: Mirjana Grohar
| Ker se bo kasneje v svojem življenju ukvarjala z živinorejo in je že zdaj aktivna ljubiteljica jahanja konj, mora to tudi nazorno pokazati. Namesto konja sme uporabiti še nepotrjenega dirigenta Damijana.
| Tretje presenečenje: za Danico Mihelčič
| Ker tudi Danica že dolgo ni videla svoje dolgoletne pevske kameradinje Petre Kejžar (Puhar), Petra ugodno preseneti Danico s svojo navzočnostjo.
| Tretji krščenec: Damijan Močnik
| Ker se ta zelenec poteguje za posabni status v našem zboru, mora tudi pokazati kaj posebnega. Ker duh M. F.-ja še straši po našem zboru in je Damijan še zdaj njegov aktivni korepetitor, pri našem zboru pa želi biti zaresni dirigent, mora nazorno pokazati, kako je treba dirigirati - kot je nas in njega učil M. F. Ker pa se izdaja tudi za diplomiranega komponista, nam mora tudi nekaj malega nakracati na notni papir. Ob tem pa naj vsaj dve potencialni pevki (Mirjano in Apolonijo) uči peti Priletela muha na zid.
| Četrto presenečenje: za Mijo Mravljo
| Ta pa je bila aktivna spremljevalka vseh zborovskih brucovanj. In spomniti se mora tistega, ki se ji je najbolj vtisnil v spomin. In kdo je že pel o tistem zajcu? Zlatko - jasno. Zlatko še za operacijsko mizo (operira plišastega medvedka) - zdaj že na naši sceni! Poklekne pred Mijo in ji zapoje o zajcih na Goljavi.
| Rudigram
| Rudigram se preimenuje v Fagigram in posvečen je APZ FPK kot celoti. Poje se na melodijo Planinske - V hribih se dela dan...
To je naš pevski zbor, / boljšega ni, la, la, la, la. / Da nam bo bolje šlo, / pa pridi še ti, la, la, la, la. // Tudi ti važen si, / brez tebe nič ne gre, la, la, la, la, / če te na vajo ni, / pulmo si lase, la, la, la, la. // To je naš pevski zbor, / boljšega ni, la, la, la, la. / Da to resnica bo, / pomagajmo vsi. // Vmesno obdobje lanske sezone / zdaj je že pozabljeno. / Dvignimo složno svoje glasove, / da ubrano spet vzklikamo. // Zdaj je vaja, zdaj revija / in koncert. / Pojem, vriskam in brlizgam / kot ekspert. / Spredaj naj Damijan stoji, / z rokic dveh mu jemo vsi. // To je naš pevski zbor, / boljšega ni. / Da to resnica bo, / pomagajmo vsi.
| Glasovanje
| In smo glasovali in izglasovali vse tri za polnovredne člane, eden od njih (Damijan) ima celo posebni status.
|
Krst 1993
| Gozd Martuljek
| Krščeni
| Dane Hrast, Mina Hrast, Slavko Štern, Tina Orožim, Tina Dokl, Marta Močnik, Polona Drobun, Nataša Mali
| Zeleno omizje
| Tomaž Faganel, Damijan Močnik, Zlatko Pavlica, Janja Krašovec, Mija Mravlja, Petra Kejžar, Mateja Katrašnik, Matjaž Napokoj, Marko Sušnik
| Uvod
(Matjaž Napokoj)
| Spoštovano občestvo!
Začenjamo s sprejemom na ta haupt hoh inštanc konservatoruma APZFPK. Na krstu sodeluje presvetli, nad zemljo visoko privzdignjeni konzorcij strokovnjakov s področja glasbenih, plesnih, tajniških, konjederskih, slamorezniških in hišniških znanj. To so (pbčestvo se poziva k vstajenju mesa): gospod prevzvišeni nadrektor zelenega stvarstva (Tomaž) (vzkliki: Gloria! Triumphus! Na juriš! Hura!), gospod profesor dekan skladanja (Damijan), gospa magistra tajniških znanosti (Mija) z gospodom prodekanom, profesorjem za glasbo in ples ter glavnim štempelmoharjem (Marko), gospod profesor glasbenega konjederstva in slamorezništva (Zlatko) z visokim, nadvse cenjenim spremstvom gospic profesoric mjuzikalnih znanosti (Mateja, Janja, Petra).
Občinstvo naj se sesede, si zamaši nosove in zastre oči, kajti v dvorano prihaja zelena zdriz, izbljuvana iz najtemnejšega kota vesoljnega podzemlja, z željo, naj jim namenimo odrešitev.
| Uvodni song
(na melodijo Nabrusimo kose)
| Nabrusimo nože, že bruc dozoreva /in krsta krvavga napočil je čas. / Naj bruc nam zapoje, naj pesem odmeva, / nabrusimo nože, zrel je bruc. // »V boj za sprejem med elito«, / gre klic od ušes do ušes. / »Ker sicer nas čakata ničnost, gnusoba, / za nas več izbire druge ni.« // Nekje je dežela, kjer je milozvočje, / kjer srečen je altovski, basovski rod. / Tenorja ne guli nobena gnusoba, / sopran pa uživa truda plod. // Mi bratje smo vaši po glasu, / oj, bruci, le urno na plan. / Vaš čas je napočil, mrači se pod Špikom, / nabrusimo nože, zrel je bruc.
| Nagovor
(avtor: Tomaž Faganel)
| Spoštovane dame, spoštovani gospodje, dragi kolegi, cenjeno občinstvo!
Tu smo se zbrali, da na poprišče pevske umetnosti, ki jo z nam lastno predanostjo širimo med nadebudno nam zaupano mladino, izberemo oziroma sprejmemo med redne ude našega društva nekaj od teh smrdljivcev.
Centralni komite ministrstva za uk in bogočastje določa, da dekan konservatorija ob blagohotni pomoči velecenjenih kolegov sproži izpraševalni postopek. Predpisi CK MZUIB določajo, da se morajo udje, ki bi to želeli postati, prijaviti s prošnjo. V nadaljevanju bomo to prošnjo prebrali in bodoče ude temeljito izprašili. Preizkusiti jih moramo tako temeljito, da se nam kasneje ne bo treba sramovati, ako bodo v naši družbi postavljeni pred izvajanje težkopadnih sodobnih glasbotvorov, da bi oni v proizvajanju teh glasbotvorov delali sebi, predvsem pa nam, spoštovani konservatorijski kolegi, dame in gospodje, sramoto. Izkazati se nam morajo in morejo s poznavanjem historije našega zavoda, s petjem s tonom ali brenčeče; vsekakor, temeljito moramo pretehtati sleherno njihovo dejanje, pri odločitvi pa si otešiti vest in pripraviti dobro spanje.
Zato, spoštovani kolegi, dične dame, cenjeni gospodje, pričnimo z odgovorno nam nalogo, zbrano poslušajmo, da se, ako da sreča, ta neznosni smrad spremeni v milodoneče tone, ki bodo pomagali našemu čislanemu zavodu do sukcesov tudi pri proizvajanju glasbe v daljni bodočnosti pred milim domačim ter radovednim tujim občinstvom.
| Preverjanje znanja
| (Bruci so dovolj zgodaj prejeli študijsko literaturo Vse, kar ste hoteli vedeti o APZ, pa si niste upali vprašati ali Prešernovci tečejo častni krog [Arhivalije].)
Naštej nekaj »toplih« vzklikov!
(mogoči odgovori: Toplota - toplih bratov grop! Toploti čast in oblast! Živela toplota! Toplota je vir zdravja! V toploti je prihodnost! Živela topla zgodovina! Živela termodinamika!)
Identificiraj naslednje osebe: M. F., T. F., B. J., D. M.
(mogoči odgovori: dirigenti APZFPK; dva sta dirigenta, dva pa sta vodovodarja)
V naši sredi pozdravimo velespoštovanega dohtarja za živalske vede osebno! Naštej vsaj tri njegove vloge v zgodovini apezejevskih krstov!
(mogoči odgovori: štempelmohar - 2-krat, dohtar za živalske vede - 2-krat, zeleni car - 2-krat, Madžar, porotnik)
Kdaj (leto) in kje je bil prvi apezejevski krst in kdo je bil zeleni car?
(odgovor: 1974, pod Storžičem, Sandi Ravnikar)
Naštej vsaj tri pridevnike, ki osvetljujejo našega zelenega carja!
(mogoči odgovori: prevzvišeni; blagorodni; božansko senzibilno nadbitje, katerega sij nikoli ne abšlesa; vesoljno velespoštovano velezeleno velecarstvo velecenjenega veleomizja
Naštej vsaj pet gnusnih zelenjadarskih imen!
(mogoči odgovori: bruc; nevredni maniak; družbenim normam neprilagojen psevdočlovek; ničnost; gnusoba; gnidna zdriz; podložnik; plebejec; lumpenproletariat; bušman; curokavra; bodoči morebitni podložnik; smrdeča, opotekajoča, po štirih nogah plazeča se, brezmožganska meglica; sluz; podživalska zdriz in ostala prislovna določila; pingvin; buzokljun; zborovska deca in mladež; kreatura; zločinska klika; subjekt; toplo potencialni mrzli kandidat; zeleno-mrzli in premraženo zaudarjajoči kandidat; bodoči podanik toplote; smrdeča gnida)
Naštej vsaj pet živalskih ali rastlinskih priimkov (ali takih, ki so zelo podobni) članov APZFPK (priimek Mravlja je lahko šele na 6. mestu)
(mogoči odgovori: Čebulj, Česen, Čuk, Gaber, Hrast, Jazbinšek, Kuri, Jeglič, Jereb, Koder, Koren, Kosmač, Mravlja, Šinkovec, Urh)
S čim se je zaključila vsaka baskovska večerja?
(odgovor: s konjakom Carlos Tercier in cigarami)
Kateri moški je bil edini v dosedanji zgodovini medicinska sestra?
(odgovor: Ljubo Tomažič)
Kdo je (povsem resno) izjavil: Tarok je resna stvar!
(odgovor: Stane Zupan)
Kdo je bil do sedaj najbolj optimistični blagajnik in kaj je stalno izjavljal?
(odgovor: Darko Vidmar; denar ni problem)
Kje so zborovci preživeli doslej najlepši »dan mladosti«?
(odgovor: Bubanj Potok)
Kaj imata skupnega France Prešeren in Tomi Terčon?
(odgovor: oba sta dr.)
Kakšna je, če je, razlika med Tifusom in Šepetavcem?
(odgovor: je ni)
| Prošnja za sprejem: Tina Dokl
| Zadeva: Prošnja za sprejem v službo!
Zgoraj podpisana Dokl Tina, rojena 19.12.1976. leta Gospodovega, v Kranju, državljanka Slovenije, prosim za sprejem v službo pri vašem pevskem podjetju. Za sabo imam že polletno prakso v petju visokih tonov, posluh zadovoljiv, družabnost uspešna.
Spričeval na žalost še nimam, zaradi vseh naštetih štrajkov jih je državna administracija izgubila.
Upam, da bo moja prošnja kljub vsemu ugodno rešena in se vam že vnaprej zahvaljujem.
Hvala lepa za pozornost ter lep pozdrav Tina Dokl
| Prošnja za sprejem: Slavko Štern
| Prošnja
Podpisani Štern Slavko prosim vsega spoštovanja vredno vodstvo APZ France Prešeren Kranj in njegove člane, da me sprejmejo na stalno delovno mesto drugega tenorista in s tem potrdijo moje članstvo v tem cenjenem zboru.
Obrazložitev:
Po 10-mesečni poizkusni dobi obrabljanja glasilk mislim, da so le-te prestale testno dobo in da bodo služile v dobrobit pevskemu zboru. Po drugi strani pa mislim, da je sprejem v redno članstvo pri APZ-ju nujen, saj mi vest ne da miru, da bi kar tako (nezasluženo) užival slavo in čast APZ-ja, katero so dosegli moji sotrpini z minulim delom, pri katerem pa moja malenkost ni sodelovala. Človek se še posebej počuti nelagodno na raznih gostovanjih in koncertih ter njihovih požrtijah, žurkah, pijankah ipd., če se zaveda, da se jih je udeležil na »tuj račun« (s tem mislim na mnoge večerne vaje, ko vas je dirigent gnjavil do hripave onemoglosti in vam vbijal zakonitosti zborovskega petja, jaz pa sem zleknjen v fotelju buljil v televizor in se vdajal drugim nespametnostim - vse do dneva, ko je po Gregorju prišel do mene omamni vonj APZ-ja).
Veselim se članstva v APZ-ju, v ugodno rešitev prošnje pa skoraj ne dvomim, saj pomanjkanje tovrstnega kadra pri APZ-ju že ogroža delovanje zbora, po drugi strani pa upam, da so dirigent kot tudi moji kolegi tenoristi in vsi ostali zadovoljni z mojim sodelovanjem in dosedanjim delom, ki pomaga k uspešnosti APZ-ja.
| Prošnja za sprejem: Polona Drobun, Marta Močnik, Nataša Mali
| Polona, Marta, Nataša dekleta smo mlada,
pri vas pela bi rada.
Rojene v Cerkljah - a to ni tak greh,
če hočemo, vsakega spravimo v smeh.
Osnovno smo šolo z odliko končale,
pri petju smo malo preveč kričale.
Študirale vzgojo smo - največ otroško,
zdaj se bojimo iti v družbo - bolj moško.
Največkrat pojemo kadar smo same,
ali pa tudi, če zraven so mame.
Je taka zadeva, da posluh nam je dar
zatorej vas prosimo, nas zavrnit nikar.
A tudi če zdaj ne pridemo med vas,
dovolj je še zborov, ki jim všeč je nas glas.
Črna, rdeča, plava
to je Vavknova zastava
The Vavken sisters Polona, Nataša, Marta
| Prošnja za sprejem: Tina Orožim
| Policijska postaja
Zgornja Šiška
št. 314/12
datum: 22.10.1993
Ovadba z napotilom
Dne 22.10.1993 ob 16.30 se na našo okrajno policijsko postajo zateče ženska, 161 cm. Precej zbegano izjavi, da jo že 13 mesecev obsedeno zasleduje skupina moških in žensk, katerih obrazov ne razloči vedno natančno, so pa zasledovalci zanesljivo oblečeni v pevske kroje. Skupina je po prepričanju osebe dobro organizirana, kajti:
1. Srečuje jih vedno ob določenih dneh (t.j. ponedeljek in četrtek) ob sumljivih urah (od 20. ure dalje).
2. Očitno imajo vodjo. Ta uspeva, da včasih izvajajo iste kretnje.
3. Tudi sanja se ji o njih, kar še posebej priča o njihovem subtilnem delovanju.
Oseba se boji kakšnega gnusnega dejanja zato prosi organ za pomoč.
Organ ugotavlja:
Prvič: Po uradnih podatkih skupina obstaja od 1969. leta.
Drugič: Skupina ima vodjo, ki pa ga (očitno, da bi otežila delo organov) vsake toliko časa zamenja.
Tretjič: Tudi člani skupine se včasih (očitno z namenom prikrivanja dejanskega stanja) zamenjajo. Imamo podatke o nekaterih povratnikih, ti so še posebej zakrknjeni.
Četrtič: Delovanje skupine je nedvomno subtilno, saj prizadeta oseba ne kaže zunanjih poškodb.
Glede na ugotovljeno stanje organ odreja naslednje: Osebo se zaradi soočenja napoti še danes, skupaj s pričujočim dokumentom, v hotel Špik, kjer se bo po naših podatkih skupina nahajala. Oseba naj ugotovi, kaj pravzaprav od nje hočejo.
V primeru kakršnihkoli gnusnih namenov ali dejanj proti osebi bomo dolžni primer predati sodišču.
Ovaditeljica: Tina Orožim
Višji inšpektor: Šarlo Homić
žig: Veterinarska fakulteta, Klinika za mesojede, Ljubljana, Cesta v Mestni log 47
| Prošnja za sprejem: Mina Hrast
| V Gozd Martuljku, 22. vinotoka leta Gospodovega 1993-tega.
Velespoštovano predsedstvo, na tronu sedeče!
Čeravno se po prebiranju vaše pevske preteklosti, z avreolo nezemske slave ovenčano, črvivo nevredno počutim, vseeno sem odločena poskusiti in v vaše miloglasne vrste priti.
Kot vsaki prošnji pritiče, moram vam najprej nekaj o svojem dosedanjem, nepomembnem življenju povedati.
Prvič sem se oglasila pred mnogimi leti v vasi, kjer slave po lepih glasovih in krivih nogah. Prvega, žal, nisem dosti podedovala, drugega pa hvala Bogu, tudi ne. Upam. V dobi najbolj brstečih mozoljev sem hodila na cerkveni kor, kjer so mi bile, bolj kot nedeljske maše, vsakotedenske pevske vaje všeč. Na teh smo se namreč pevsko nadebudne mule in mulci kar dobro zabavali, še bolj pa po njih, ko smo na pokopaliških štengah posedali in s svojo silno inteligenco vesolje premikali.
Našla sem potem, po nekaj letih, pot s tesnega kroparskega kora v radoživi mešani zbor v Lescah. Dokaj nora so bila tista leta, še bolj pa posledice. Tam sem namreč ujela najbolj stasitega pevca, ki me je najprej po hribih in stenah vlačil, hoteč mojo voljo preizkusiti. Te pa sem imela mnogo in moj ponosni rušovec je vse bolj slep postajal. Poročila sva se in dva otroka naredila.
Žal je zbor, kjer sva se uglasila, slavno propadel. Tako sem lahko prepevala le še deci, kar je počasi dolgočasno postalo. In ker Hrast na moje petje plesati ni hotel, mi je imelo življenje v popolnem pomanjkanju odrešujočega žvrgolenja konec storiti. V poslednjem trenutku je pa pameten mož Rauhovo snubitev sprejel in sklenil spet najine glasilke preizkusiti.
Tako sem zdaj tu, ponižno čakajoč na vašo odločitev. Trdno obljubim, da ako bodem sprejeta, skušala bom vašim glasovom čimbolj dopadljiva biti in v nezmernem občudovanju pri vas se čim lepšega petja učiti. Če pa ne bodete na mojo priprošnjo pritrdilno odgovoriti mogli, ihteč bodem v Hrastovo senco dol legla in mirno konec storila.
Z vsem dolžnim spoštovanjem - smrdeča, zdrizasta zelena gnida Mina Hrastova
| Prošnja za sprejem: Dane Hrast
| Naduse spoštovan in tahaupt temnzelen sodiše
Pršu je cajt, k frišna sovata zrela rata, pa jo je pametn urihtat in pospraut, da se preveč na luft ino mraz ne pokvar ali pa zgnije.
K sm prebirou vš vsevedn cajtng, mn je pršvo naprej, da iste sorte tič okol letajo; al pa, da ista sorta sovate tanarleuš ukup pogana. Če b jest to preh vedu, b bu dons že temnzelen kokr ena fest šiša. Da me ute lož ožiral, Vam povem nekej o seb.
Pršu sem na svet, ne po svoj krivd, hvala bugu - hudiču pa figa, zdrou in na Gorenskem, pa še lulo so mn dal, da mn ni treba za usak drek počepvat. Rasl smo kokr konopla. Še dobr se sponm, k sm enkrat šu do kolen u beton. Že drugč pa mn ni ratou. To je bvo za prot reum. Že u ran mladost sm kazou nagnene do enh prou trapasth rči. Mat je rekua, da sem se furt prederou, pa me je ruknva u muzikalično šovo. Tm sm pa gonu meh, da sm bu furt smrkou, tadomač pa so okna pa dur htel zapirat, da jh ni skoz potegniu. U Mengšu so pa nadure šibal, k so moral mehove flikat. Z letam sm se unesu, pa so me porinl u harmonikarsk orkestr. Tm smo ga pa počas začel biksat.
Do bab takrat še nismo pršl, ampak smo pa skunštval, da je žeja svabi kokr pa vakota. Smo se najdl štirje not, k smo rat preh vsak po svoje krull, u kvartet je bvo pa bol, k se ni vedvo, ker je več svina. Za prmej vam ne vem povedat, ampak tanarsvabi pa nism bu. Bu je tut en hut, k je hodu u Lešk mešan zbor, pa je začeu hudo tišat na te svine, da b šle ke, da b ta kor bu še bol zmešan. Pa je tajfelnu tut ratou. Boh mu dej večn mir pa pokoj, jest sm mu že odpustu, kr me je tam doleteu. Pa to pride mau poj. Žeje tiste leta nismo trpel, lačn pa tok nkol nismo bl. Pa pojemo pa krulmo, pa pojemo pa krulmo, pa pridm z vojske pa pumf po frštantkostnu - pogruntam, zakva je boh ženske dau. Še dobr, da smo ga po stenah dost lazl pa plezal, drgač b se še preh zbegou. Je reku edn: »Čudna so pota božje previdnosti,« k je rignu po fin gospe namest po seb.
Kva češ, človek se u živlen tut ne more use posrečt - pa sm se hočš nočš oženu. Saprlot, poj sm bu pa pečen pa pohan, če ne še mau kuhan. Poj smo se pa počas al pa hitr ženil, kokr b se švo za živlene; zbor je pa počas začeu hudič jemat pa u drek lest. Je pršu na švoh glas, da se tam use obab, pa so se nas začel ogibat, ko lintvern križa. Kva voč - bol žiu zajc kokr pa oženen heroj. No, poj pa otroc pa baba, pa otroc pa ti desc ne smeš ankamr brez mne. Otroc zrasejo, pa te začnejo zmerjat, pol pa veš, kje s. Pa sm djau: Fant pej nekam, drgač te živga oderejo. Pa brez žene se ne znam tut usrat, je rekva naša. Sva slišala za hut prmankvane srak u Kran, pa sva rekva, da bova dol probala krakat.
Več vm ne znam povedat o seb. Menm pa, da sm čist dost nor pa ruknen za u vašo milozvočno krakajočo jato, pa da me bote rat mel, kokr vs mam jest.
Spoštovan sodiše, zej pa presod, a sm, a nism!
Frišn zelen Hrast
*Navodiu za uporabo: Ber u gorenšn!
| Brucove parole
| Zelenjava je zdrava!
Stare bajte niso za današnje cajte!
Starost je norost, v vodo pade, kjer je most!
Priplavali po župi!
|
|
