APZ TURNEJA 2002 VITORIA (ŠPANIJA – BASKIJA)

4.9.
POTOVANJE: odhod ob 22. uri. Fernetiči – Benetke (mestre) – Verona – Viccencia – Brescia – Piacenca – Alessandria – Genova – Arenza – Sanremo – Ventimiglia Montecarlo (Monaco) (Francija) Nica – Cannes – Aix en Provence – Arles – Montpelliere – Narbone – CARCASSONNE- postanek z ogledom srednjeveškega mesteca, prosto,… Toulouse – Tarbes – LOURDES daljši postanek, ujeli smo del večerne procesije z lučkami. Ogledali smo si votlino, si priskrbeli spominke in blagoslovljeno vodo… Nekateri pa smo šli še na nočno vožnjo z cestnim vlakcem po mestu ( bilo je nadvse zanimivo, celo razburljivo( vožnja v krogih ). Nočni spalni postanek nekje ob avtocesti in »žaganje« nekaterih se je lahko pričelo.

5.9.
Pau- Barritz- (španija) S. Sebastian – Eibar – Basauri – VITORIA - MURGIA, kjer smo se nastanili v »semenariu« ( internat ob lesarski šoli). Prvi šok ali pa tudi ne: skupna ležišča, drugi šok: trije tuši in 6 stranišč za nas in še bolgarski zbor (torej za 50 ljudi). Sprehod po prijazni, lepo urejeni vasici, kava in degustacija Patxarana po Primoževem predlogu. Skupna vaja vseh zborov- skupne pesmi za zaključni koncert. Večerni koncert v vasici KONTRASTA ( 60 km JV od Vitorie) Prav fletno se je pelo v majhni cerkvici, ljudje zadovoljni. In potem prva večerja: Predjed:solata s tunino, čebulo, paradižnikom, beluši Gl. jed: riba v paradižnikovi omaki, govedina s krompirjem Sladica: limonin sorbet, goxua ( gošua), vino Rioja. Prijeten večer ob našem petju in petju gostiteljev do 1.30.

6.9.
Spoznamo našo lokalno vodičko Marjan. Vsi zbori gremo v Vitorio, kjer zapojemo vsak eno pesem v čast Mariji Snežni, ki je zavetnica mesta. Opoldanski koncert v vasici PIPAON( ima 36 uradnih prebivalcev). Doživeli smo čudovit sprejem s slovenskimi zastavicami in »bombardiranjem« iz možnarjev. Prijetni, topli ljudje, ki jim je bilo užitek prepevati. Kosilo v vasici Lagran, kjer je bil lep park z otroškim igriščem in zanimivo mozaik klopco. Hrana: krompirjev golaž s klobaso, rijoja vino, duš. Govedina z beluši, gobami, artičokami, pečen krompir, sladica goxua, kava, patxaran in cigare (potem pa je soba izgledala kot da bi vanjo padla dimna bomba) Ogled etnografskega muzeja o življenju in delu v vasici Pipaon oz. na bližnjem podeželskem okolju. Večerni koncert v vasici ULLIBARRI – JAUREGI. Spet prijazna vasica s prijaznimi ljudmi. Koncert prav o.k. , dobili smo male priponke, ki so nam jih prinesli otroci. Zunaj pa je divjala nevihta. Prepeljali smo se do velike garaže, ki so jo preuredili za večerjo : solata s tuno, rumen riž z mesom, govedina z gobami in grahom, pa goxua in obvezna pivska naveza rioja in patxaran in kava. Spet pozni oz. zgodnji prihod v postelje.

8.9.
Po zajtrku ob 10 uri z maslom, marmelado in štručkami ( baje obstaja samo tak kruh). V sobi smo preuredili omara v kapelico mame Marije v čast Miji M., ki ima danes god. Opoldanski koncert MENOIO (SZ malo v smeri proti Bilbau) KEXANA z avti so nas prepeljali na neko čudovito planoto (kot bi bili na naši Veliki planini), kjer so nas sprejeli s kruhom in sirom in tekočino po želji. Nekateri smo potrebovali WC usluge, ki smo jih našli na strmini pod cerkvijo in se jim po slovensko reče »štrbunk« V večji kapelici je poslušalo veliko ljudi, kdor se ni lepo obnašal ga je naša Mirjan javno grajala. Bili so navdušeni. Za nas pa je bila doživetje tudi njihova folklora v izvedbi otroške skupine, pa tradicionalno žaganje in sekanje lesa (kot neko tekmovanje). Kosilo: paella (morska), pečen piščanec, pečen krompir, sladica, kava in seveda rioja. Kakšnih posebnih družabnih stikov med kosilom ni bili, bolje rečeno »tuga«, smo se pa seveda sami zabavali. Zvečer pa smo imeli predstavitveni program vseh zborov, ki sodelujemo na festivalu: Bolgari, Brazilci, Korejke, mi, Filipinci, Poljaki, Portugalci, Čehi. Spet smo se samo mi držali »kamenovih« navodil- ljudske pesmi za 15 min. peli so vse živo, samo ljudskih ne. Po napornem sedenju v internatski kapeli so nam postregli s čudovito večerjo v zelo družabnem okolju – »happy meal« v šumeči vrečki v naše spalne prostore. Pa smo raje zavili v vaško gostilnico na en patxaran, biljard, nogomet in košarko s SP na tv.

9.9.
Naš prvi izlet. GERNIKA (GUERNICA?)mesto oz. kraj, kjer so zaprisegali baskovski kralji pod znamenitim hrastom (to drevo je simbol Baskije). Ogledali smo si biskajski parlament in kraj ustoličevanja in nabrali nekaj želodov. V glavni dvorani parlamenta smo zapeli baskovsko Jagur jaunak. Potem pa naprej v tipične ribiške vasice. Vasica MUNDAKA – estuar ( široko ustje reke, ki se izliva v morje) in znamenit levi morski val zanimiv za dobre body surferje. Vasica BERMEO - ribiški praznik, po vasici pa polno ljudi, majhnih in velikih, v modrem ali pa z modrobelimi karirastimi ruticami. Tudi mi smo si jih nakupili in preživeli prijetno dopoldne. Otoček povezan s kopnim s » kitajskim zidom« po katerem so vodile stopničke(231 stopnic) do vrha, kjer stoji cerkev sv Janeza Krstnika ( San Juan de Gaztelugatxe). Šli smo mimo vasice BAKIO (španski Portorož) proti glavnemu mestu Baskije – BILBAO- peljali smo se po mestu, videli pa Guggenheimov muzej v obliki vrtnice od zunaj z znamenitim mačkom iz rož pred njim. Večerni koncert v vasici MAESTO. Koncert je bil malce zmatran,večerja pa zelo konkretna: 1. predjed: pršut, 2. predjed: božanska solata s tuno, 3. predjed: škampi, gl. jed: steak ali riba, sladica: baskovska kremšnita, pa seveda vsi tekoči dodatki in še cigare. In če še dodamo lepo urejeno gostilno, z odlično postrežbo in urejeno mizo je bila to res pika na I današnjega dne. Pa še najina obletnica poroke.

10.9.
Dopoldan šoping v Vitorii. Zapodili smo se po mestu in iskali darilca , da osrečimo sebe in vse svoje doma. Do kosila smo se vrnili, potem pa smo imeli prosti čas, ki smo ga večina namenili počitku. Z Mojco in Suzi pa smo navezale stike s Filipinci ( Vanessa, Flora, in še en fant), ki so nam na našo željo razložili besedilo pesmi Waray… Po prijetnem klepetu se nam je že zelo mudilo na koncert. Večerni koncert v vasici SALINAS DE ANANA. Ogledali smo si precej zapuščene soline kamene soli, ki so jih sedaj pričeli obnavljati. Po enourni vaji smo si prvič poživile naše obleke z rdečimi šali. Mirjan je komentirala, da poživi, pomladi in da smo bile zelo španske. Koncert je bil naravnost čudovit, s polno energije in dobre volje vseh. Tu pa tam smo malce popestrili skladbe (s Primožem vred ), a se nismo preveč zmedli. Večerja pa tokrat v gostilni pod streho, a na odprtem. Prijazna moška postrežba: klobase, pečene paprike, pečen piščanec, pomfri in tekoči dodatki. Ker nas je kar malo zeblo smo zapustili vasico malce prej, kot bi jo verjetno sicer.

11.9.
Naš drugi izlet. Prvi cilj PAMPLONA v pokrajini Navarra. Tu se od !.-7. julija dogaja tek bikov po ulicah mesta ( Fiesta del San Fermini) sprehod po ulicah, kjer tečejo pred biki. SAN SEBASTIAN obmorsko mesto s Kristusom nad mestom ( španski Rio de…) Avtobusni vzpon na monte Igeldo z razgledno ploščadjo in panoramo mesta.Potem pa prosto po mestu, kosilo, kavica, tradicionalni prigrizki,…Sprehodili smo se tudi po peščeni plaži. Večerni koncert v vasici ARAMAIO – prelepa hribovska vasica s čudovitimi ljudmi – prišli smo med prave Baske. Peli smo v lepi, naravnost čudoviti cerkvi z veliko kupolo v sredini. Peli smo super, no vsaj občutek je bil tak, tudi ljudje pa so nam dali tak občutek. Mislim, da je bil ravno današnji večer pravi višek, ne le zaradi večerje, temveč predvsem zaradi družabnega dela - plesa z narodno glasbo (boben in piščal) gostiteljice, še posebej ena gospa nas je zanimirala in smo malce zaplesali. Blestela pa sta Pero in naša Marjan. Hrana: solata (krompir, paradižnik, jajca, čebula, olive, zelene solata), pečen piščanec, sladke dobrote, vse tekočine in cigare.

12.9.
Jutranji sprehod z Mojco v vas na kavico, rogljič in tapas (sendviček). Dopoldanski šoping v nakupovalnem centru pred Vitorio. Časa je bilo seveda čisto premalo. Zgodaj popoldan smo odšliv najbolj J vasico naše turneje- Elciego. Na poti smi prečkali reko Ebro in prišli v pokrajino Alabeška Rioja. Ustavili smo se v malem obzidanem mestecu Laguardia, kjer smo si ogledali lep kamnit in pobarvan portal nad vhodomv cerkev Kraljice Marije. Ustavili pa smo se tudi pri ostankih starodavne naselbine La Hoya iz bronaste dobe. Pokrajina vinske trte in vinskih kleti . ( vinska klet ameriškega arhitekta O Garrya v obliki valov. ELCIEGO- mestece na hribčku, kot bi vse izumrlo ( počivali so po fiesti). Koncert v veliki cerkvi, največji od vseh , kjer smo peli. Lepo urejeni, tokrat dečki z rdečimi robčki, smodobro odpeli program. Zadnja večerja je bila super, peli smo in peli, precej je bilo tudi zelo starega, zaprašenega programa.

13.9.
Današnji dan je bil zelo »free«. Veliko časa za počitek, pokanje, … Nekateri smo vmes prišli še do dodatnega šopinga. Skupna vaja z orkestrom je bila kar hitro končana. Dobili smo še vsa navodila za zaključni koncert in vso organizacijo v zvezi s tem in ob 18.15 smo vsi zbori s kovčki v avtobusih in v zborovskih oblekah zapustili naš španski dom in odšli v Vitorio na zadnje dejanje festivala, ki se je dogajal v Teatro Principal Antzokia. Dečki so danes očarali s svojim čisto novim izgledom: srebrno sive srajčke in rdeče šal rutice okrog vratu. Vsak zbor se je predstavil najprej samostojno s programom po Kamenotovem izboru – mi smo koncert otvorili, potem pa smo zasedli kafič čez cesto, kjer smo tudi še malce podegustirali razne tapase, pa tortille… V drugem delu pa smo vsi zbori zapeli štiri pesmi z orkestrom in dirigentom Sabinom Salaberrijem. Po končanem koncertu smo se še malce podružili z našimi prijatelji, prešla je tudi gospa s hribovske vasice, kot je obljubila in s seboj prinesla pozabljeno jakno ,ki je sicer sploh nihče ni pogrešal, čeprav je kasneje Stane ugotovil, da je njegova. Potem pa smo se še poslovili od naše Marjan in že smo bili v avtobusu in potovanje dveh noči se je začelo.

14.9.
Potujemo, potujemo in delamo polurne postanke. Tudi na poti nazaj obratuje non-stop kino. Voščili smo Zlatotu za rojstni dan. Vožnja skozi Nico, pa zanimiv postanek med Nico in Monacom: vasica na hribčku , skoraj ob cesti pa pridelovalnica parfumov. V Monako smo prispeli ob 18 uri. Sprehodili smo se mimo pomorskega muzeja, parka in naprej po uličicah do knežje palače. Nekaj se nas je odpravilo na drugi konec mesta čez zaliv do znamenite igralnice in opazovali tamkajšnji utrip.

Sledila so še priznanja za posebne zasluge:

- Majda, Mojca - za stilsko preobrazbo zbora
- Damjan - za v nebo vpijoče žaganje krokohlodov in vdano čaščenje v kapelici in izven nje
- Stane - za sklerozen odnos do lastne imovine - Agencija B&B in Špela – za zavzeto in poznavalsko razkazovanje dežele baskovske
- Pavle Mesec (jeseniška tenorska okrepitev) - za brezkompromisen, prijeten, precizen in obetaven pevski debi
- Šoferja Janez in Štefan, ker sta največja, najboljša zapeljivca, ker nas zapeljeta kamor hočemo in kadar hočemo.
- Peter -za solo, dirigentske in plesne mojstrovine
- Dane - za simbolno in etnično zbliževanje narodov
- Marko - za DJ doneske

Pa še naj vzklik turneje: O MARIJA, O MARIJA.

Mateja Mušič